Arhivi

Ali je lahko poklicni župan občine v družbi z omejeno odgovornostjo, v kateri ima tudi večinski delež, član skupščine te družbe z omejeno odgovornostjo? Katere pristojnosti ima Nadzorni odbor občine glede opravljanja nadzora nad zakonitostjo in pravilnostjo poslovanja organov upravljanja v družbi z omejeno odgovornostjo?

Sporočamo vam, da se prvi odstavek 27. člena ZIntPK, ki ureja prepoved članstva in dejavnosti uporablja za poklicne funkcionarje. Poklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, razen v društvih, ustanovah in političnih strankah. Za pravilno razumevanje prepovedi je pomembno poznavanje pojmov zastopanja, upravljanja in nadzora in ker jih ZIntPK ne opredeljuje je potrebno njihovo vsebino črpati iz splošne pravne teorije oziroma predpisov in virov, ki področje urejajo. Po oceni Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija) organi upravljanja skladno z ZIntPK niso skupščina, občni zbor, skupni organ in podobni organi, ki so primarno in izključno namenjeni izvrševanju pravic ustanoviteljev posameznega subjekta. V kolikor pa ima skupščina tudi upravljavske ali nadzorne pristojnosti, jo je po ZIntPK treba šteti za organ upravljanja oziroma nadzorni organ. Poklicni funkcionar je torej lahko član skupščine, če ta organ izvaja zgolj ustanoviteljska upravičenja, dejavnost vodenja, nadzora in zastopanja pa izvajajo drugi člani pravne osebe.
Za tolmačenje in razlago ZLS glede pristojnosti Nadzornega odbora občine, je pristojna Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, zato predlagamo, da se za razlago obrnete na pristojno službo (sedaj na pristojno ministrstvo).

(odgovor z dne 21.9.2011 št. 001-1/2011-784)

Ali je član obrtne zadruge lahko tudi član nadzornega odbora občine oziroma ali je to nezdružljivo?

Sporočamo vam, da se določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 45/2010, 26/2011 in 43/2011, v nadaljevanju: ZIntPK), ki urejajo nezdružljivost opravljanja funkcije, uporabljajo samo za funkcionarje, ki so opredeljeni v 6. točki 4. člena ZIntPK. Skladno z določbami Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB, 76/2008, 79/2009 in 51/2010, v nadaljevanju ZLS) so občinski funkcionarji: župan, podžupan in občinski svetniki. Član obrtne zadruge in član nadzornega odbora občine, skladno z določbami ZIntPK, nista funkcionarja.
Za tolmačenje in razlago ZLS, ki ureja nezdružljivost za člane nadzornih odborov občine, je pristojna Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, zato vam predlagamo, da se za razlago obrnete na pristojno službo.

(odgovor z dne 15.9.2011 št. 001-1/2011- 779)

Ali je funkcija predsednika Državnega zbora RS združljiva s funkcijo člana občinskega sveta?

Vprašanje nezdružljivosti funkcije poslancev, med katere sodi tudi predsednik Državnega zbora, z drugimi funkcijami ureja specialen zakon, to je Zakon o poslancih (Uradni list RS, št. 24/2005 – UPB, 109/2008, 38/2011, dalje ZPos), zato zanje ne veljajo določbe o nezdružljivosti, opredeljene v 26. in 27. členu ZIntPK (ZIntPK se namreč v javnem sektorju po izrecni določbi prvega odstavka 3. člena uporablja le, če drug zakon istih vprašanj ne ureja drugače). Komisija za preprečevanje korupcije je pristojna tolmačiti in razlagati le določbe ZIntPK, ne pa tudi določb ZPos.
Glede na navedeno predlagamo, da se za razlago nezdružljivosti obrnete na Državni zbor oziroma njegovo pristojno delovno telo; zgolj na splošni ravni pa lahko zapišemo, da ZPos v 10. členu določa, da poslanec ne sme biti hkrati član državnega sveta niti ne sme opravljati druge funkcije ali dela v državnih organih ter funkcije župana in podžupana v občini.

(odgovor z dne 13.9.2011 št. 001-1/2011-774)

Ali poslanec Državnega zbora lahko opravlja neplačano funkcijo predsednika zbornice?

Zakon o poslancih (Uradni list RS, št. 112/2005 – uradno prečiščeno besedilo, 109/2008 in 112/2005, dalje: ZPos) v 4. členu določa, da poslanec ne sme opravljati funkcije ali dejavnosti, ki po zakonu ni združljiva s funkcijo poslanca. Isti zakon v III. poglavju (10. do 14. člen) vsebuje določbe v zvezi z nezdružljivostjo funkcije poslanca z drugimi funkcijami in dejavnostmi.
Glede na to, da nezdružljivost poslanske funkcije z drugimi funkcijami in dejavnostmi ureja specialen zakon, to je ZPos, za poslance ne veljajo določbe o nezdružljivosti, opredeljene v 26. in 27. členu Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 45/2010, 26/2011, 43/2011, v nadaljevanju ZIntPK). ZIntPK se namreč po izrecni določbi prvega odstavka 3. člena v javnem sektorju uporablja le, če drug zakon istih vprašanj ne ureja drugače. Glede na to, da je vprašanje nezdružljivosti funkcije poslancev urejeno v drugem zakonu (ZPos) in se ZIntPK zanje glede teh vprašanj torej ne uporablja, vam mnenja o dopustnosti oziroma (ne)združljivosti opravljanja funkcije poslanca Državnega zbora in funkcije predsednika zbornice ne moremo izdati, saj je Komisija pristojna le za razlago in tolmačenje ZIntPK (ne pa tudi ZPos).

(odgovor z dne 6.9.2011 št. 001-1/2011-760)

Zaposleni ste kot uradnik v upravni enoti. Na županskih volitvah bi želeli kandidirati za župana občine z območja krajevne pristojnosti druge upravne enote. Ali gre za nezdružljivost funkcij?

ZIntPK ureja nezdružljivost funkcij funkcionarjev (poklicnih in nepoklicnih) z opravljanjem drugih dejavnosti oziroma s članstvom v organih upravljanja, nadzora ali zastopanja v pravnih osebah javnega ali zasebnega prava, ne vsebuje pa določb o nezdružljivosti funkcije župana z opravljanjem uradniškega dela v upravni enoti. Nezdružljivost funkcije župana z delom v organih državne uprave oziroma upravne enote ureja Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 79/09, 51/10, v nadaljevanju ZLS v 37.a in 37. b členu.
Glede na to, da je komisija pristojna tolmačiti in razlagati le določbe ZIntPK, medtem ko je razlaga določb ZLS v pristojnosti Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, vam predlagamo, da se z vašim vprašanjem obrnete na navedeno službo (sedaj pristojno ministrstvo).

(odgovor z dne 1.9.2011 št. 001-1/2011-754)

Izpostavljate vprašanje v zvezi z nezdružljivostjo funkcije nepoklicnega podžupana in navajate, da je nepoklicni podžupan občine hkrati član sveta zasebnega zavoda, v katerem je občina manjšinski lastnik. Dejavnost zasebnega zavoda so trgovanje z lastnimi nepremičninami, oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin v najem, posredništvo v prometu z nepremičninami, organizacija izvedbe stavbnih projektov, gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb. Komisijo prosite za mnenje v zvezi s 27. členom ZIntPK.

Nezdružljivost funkcije nepoklicnega podžupana z drugimi dejavnostmi ali članstvom v organih upravljanja, nadzora ali zastopanja ureja 27. člen ZIntPK v tretjem odstavku. Po tretjem odstavku 27. člena velja prepoved iz prvega odstavka tega člena glede članstva oziroma opravljanja dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, če je oseba zasebnega prava nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe, tudi za nepoklicne župane in podžupane, ki opravljajo funkcijo v občini, ki je s subjekti iz tega odstavka ustanoviteljsko, lastniško, nadzorstveno ali finančno povezana.
Iz navedene določbe izhaja, da funkcija nepoklicnega župana ali podžupana ni združljiva s članstvom v organu upravljanja osebe zasebnega prava, ki je nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe in je občina z njo ustanoviteljsko, lastniško, nadzorstveno ali finančno povezana.
Občina je ustanoviteljsko povezana z zasebnim zavodom, zato sta v primeru, da je zasebni zavod, v katerem je nepoklicni podžupan član sveta (organa upravljanja), izvajalec javne službe ali nosilec javnega pooblastila, funkcija nepoklicnega podžupana in člana sveta tega zavoda, skladno s tretjim odstavkom 27. člena ZIntPK, nezdružljivi. V primeru nezdružljivosti funkcij je podžupan nezdružljivost dolžan odpraviti skladno z drugim odstavkom 28. člena ZIntPK s podajo odstopne izjave oziroma zahteve za razrešitev članstva.

(odgovor z dne 31.8.2011 št. 001-1/2011-752)

Svetnik je poveljnik civilne zaščite v občini, poveljnik gasilskega društva, poveljnik gasilske zveze in regijski poveljnik. Zaposlen je na gasilski zvezi, ki jo občina v celoti financira iz proračuna. Polovico plače dobi kot poveljnik civilne zaščite, polovico iz naslova gasilske zveze. Ali s tem krši prepoved članstva in dejavnosti (27. člen)? Občina je na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo oddala del javne kulturne infrastrukture v upravljanje javnemu zavodu. Ali je občina dolžna ugotavljati, kateremu izvajalcu bo javni zavod naložil izvajanje določenih nalog oziroma ali v tem primeru še veljajo omejitve poslovanja po 35. členu ZIntPK? Javni zavod se namreč za izvajanje določenih nalog dogovarja s svetnikom vaše občine, oziroma z njegovo družbo.

Nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z drugimi dejavnostmi ureja drugi odstavek 27. člena, ki določa, da nepoklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v osebi javnega ali zasebnega prava iz prvega odstavka, če po svoji funkciji opravlja neposredni nadzor nad njihovim delom. Med te osebe ne sodijo društva, ustanove in politične stranke.
Po Zakonu o gasilstvu (Uradni list RS, št. 113/05-uradno prečiščeno besedilo, 120/06, v nadaljevanju: ZGas) je gasilstvo obvezna lokalna javna služba, ki jo izvajajo gasilske organizacije. Gasilske organizacije so prostovoljna gasilska društva in njihove enote, gasilske zveze, poklicne gasilske enote, organizirane kot javni zavod, režijski obrati ali druge organizacijske oblike, ki poklicno opravljajo gasilsko službo. Po 11.c členu ZGas se za zagotavljanje pripravljenosti ter usklajevanje delovanja operativnih gasilskih enot v občini ustanovi poveljstvo občine, ki ga sestavljajo poveljniki prostovoljnih in poklicnih gasilskih enot na območju občine. V občini, v kateri deluje gasilska zveza, ki povezuje le prostovoljne gasilske enote na območju te občine, opravlja poveljstvo gasilske zveze tudi naloge gasilskega poveljstva občine. Gasilski poveljnik občine je član štaba Civilne zaščite občine.
Iz 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 in sprem., v nadaljevanju ZLS) izhaja, da je občinski svet pristojen za sprejem statuta občine in drugih občinskih aktov, prostorskih in drugih planov občine, občinskega proračuna in zaključnega računa, odloča o pridobitvi in odtujitvi glede izvrševanja odločitev občinskega sveta ter odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in statut občine.
Iz določb ZLS o pristojnostih občinskega sveta in določb ZGas, po katerem izvajajo gasilsko službo gasilske organizacije, njihov poveljnik pa vodi strokovno delo gasilske organizacije izhaja, da član občinskega sveta ne opravlja neposrednega nadzora nad delom gasilskih organizacij v občini.
Glede na to, da član občinskega sveta ne opravlja neposrednega nadzora nad delom gasilskih organizacij, poveljnik gasilskih organizacij (gasilskega društva, gasilske zveze, regije) in civilne zaščite v občini pa tudi ne opravlja dejavnosti zastopanja gasilskih organizacij, temveč je v gasilski zvezi zaposlen in opravlja strokovne naloge v teh organizacijah, ni podana nezdružljivost člana občinskega sveta z opravljanjem nalog poveljnika gasilskih organizacij (civilne zaščite, gasilskega društva, gasilske zveze, regije), iz česar izhaja, da je član občinskega sveta lahko poveljnik gasilskega društva, gasilske zveze, regijski poveljnik in poveljnik civilne zaščite.
35. člen ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, v prvem odstavku določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja koncesij med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Po tretjem odstavku 35. člena prepoved poslovanja ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe tega ali drugega zakona o nasprotju interesov in o dolžnosti izogibanju temu nasprotju oziroma pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla.
Iz navedenih določb 35. člena izhaja prepoved poslovanja v postopkih javnega naročanja pri naročanju blaga, storitev ali gradenj, sklepanju javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja koncesij in to med organom, ki posluje po predpisih o javnem naročanju in subjektom, v katerem je funkcionar tega organa udeležen kot poslovodja, zastopnik ali z več kot pet odstotnim deležem pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu, za ostale oblike poslovanja pa omejitve oziroma prepovedi v smislu tretjega odstavka 35. člena ne veljajo, če so dosledno spoštovane določbe o izogibanju nasprotju interesov.
V vašem primeru, ko nastopa v postopku naročanja storitev, ki se nanaša na javno kulturno infrastrukturo kot ponudnik poslovni subjekt, v katerem je član občinskega sveta udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu oziroma je njegov zastopnik, naročnik pa je javni zavod ni podana omejitev oziroma prepoved poslovanja, kar pomeni, da občinski svetnik ali njegov poslovni subjekt lahko opravlja storitve oziroma sodeluje kot izvajalec storitev, ki jih razpiše javni zavod.

(odgovor z dne 23.8.2011 št. 001-1/2011-730)

Ali je možno, da nepoklicni podžupan opravlja funkcijo predsednika sveta zavoda, katerega edini ustanovitelj in financer je občina?

299.  Nezdružljivost funkcije nepoklicnega podžupana z drugimi dejavnostmi ali članstvom v organih upravljanja, nadzora ali zastopanja ureja tretji odstavek 27. člena ZIntPK. Iz tretjega odstavka 27. člena ZIntPK izhaja, da velja prepoved iz prvega odstavka tega člena glede članstva oziroma opravljanja dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, če je oseba javnega prava nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe, tudi za nepoklicne župane in podžupane, ki opravljajo funkcijo v občini, ki je s subjekti iz tega odstavka ustanoviteljsko, lastniško, nadzorstveno ali finančno povezana.
Iz navedene določbe izhaja, da funkcija nepoklicnega župana ali podžupana ni združljiva s članstvom v organu upravljanja v javnih zavodih in drugih osebah javnega prava ali osebah zasebnega prava, ki je nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe in je občina z njo ustanoviteljsko, lastniško, nadzorstveno ali finančno povezana.
Vaša občina je ustanoviteljica zavoda, v katerem naj bi bil nepoklicni podžupan predsednik sveta tega zavoda. Svet zavoda je organ upravljanja zavoda. Ob upoštevanju tretjega odstavka 27. člena ZIntPK je v navedenem primeru podana nezdružljivost funkcije nepoklicnega podžupana s članstvom v svetu zavoda, kar pomeni, da nepoklicni podžupan ne sme biti hkrati član (in s tem tudi ne predsednik) sveta zavoda, katerega edina ustanoviteljica je občina, v kateri opravlja podžupansko funkcijo.
Glede na to, da sta funkcija nepoklicnega podžupana in članstvo v svetu zavoda, katerega ustanoviteljica je občina, medsebojno nezdružljivi, je dolžan podžupan, ki opravlja funkcijo predsednika sveta zavoda, nemudoma podati odstopno izjavo oziroma zahtevo za razrešitev članstva v svetu javnega zavoda.

(odgovor z dne 17.8.2011 št. 001-1/2011-718)

Ste poklicni župan, ki bi rad imel sončno elektrarno. Za to morate imeti najmanj s.p., ki bi izstavljal račune družbi, ki kupuje električno energijo. Menite, da kot župan pri prodaji elektrike ne morete imeti pri kupcih nikakršnega vpliva. Menite, da ste s tem lahko vzor ostalim, kljub temu, da se investicija povrne v približno 12 letih. Menite, da če je poklicni župan lahko kmet, ki je prejemnik subvencij, bi lahko tudi vi opravljali dejavnost, ki ne more vplivati na poslovanje z občino. V občini ste imeli razpis za razdelitev sredstev društvom. Med 16 prijavljenimi so tri društva, kjer so trije predsedniki društev občinski svetniki in tri društva, kjer so predsedniki bivši svetniki. Od konca mandata pa še nista potekli dve leti. Zanima vas, ali lahko podpišete pogodbe o sofinanciranju dejavnosti s predsedniki društev, ki so bivši svetniki in ni poteklo še dve leti od poteka mandata.

Prvi odstavek 26. člena ZIntPK določa, da poklicni funkcionar ob javni funkciji ne sme opravljati poklicne ali druge dejavnosti, namenjene pridobivanju dohodka ali premoženjske koristi. V drugem in tretjem odstavku so urejene izjeme od splošne prepovedi opravljanja pridobitne dejavnosti. Takšne dejavnosti, za katere veljajo popolne izjeme so športna, publicistična, vodenje kmetije in upravljanje z lastnim premoženjem. Dejavnosti, ki tudi pomenijo izjemo od splošne prepovedi in o opravljanju katerih mora poklicni funkcionar obvestiti komisijo so: pedagoška, znanstvena, raziskovalna, umetniška in kulturna dejavnost.
Po četrtem odstavku 26. člena ZIntPK Komisija lahko poklicnemu funkcionarju dovoli tudi opravljanje poklicne ali druge dejavnosti, namenjene pridobivanju dohodka, pri čemer komisija upošteva javni interes ter stopnjo tveganja, da bi opravljanje te dejavnosti vplivalo na objektivno in nepristransko opravljanje funkcije ali ogrozilo njeno integriteto.
Ob upoštevanju navedenih določb, poklicni funkcionar ne sme opravljati poklicne ali druge dejavnosti, ki niso zajete med zakonsko določenimi izjemami iz drugega odstavka 26. člena.
V zvezi z vašim vprašanjem, ali lahko zgradite sončno elektrarno in prodajate električno energijo kot samostojni podjetnik, komisija meni, da sodi prodaja električne energije med dejavnosti, namenjene pridobivanju dohodka, za katero je določena prepoved opravljanja in ne med zakonske izjeme, kot n.pr. vodenje kmetije, na katero se v dopisu sklicujete. Ob upoštevanju prvega odstavka 26. člena ZIntPK torej velja načelna prepoved opravljanja dejavnosti prodaje električne energije s strani poklicnega funkcionarja (vključno s poklicnim županom).
Pri tem vas seznanjamo, da lahko skladno s četrtim odstavkom 26. člena ZIntPK za opravljanje dejavnosti prodaje električne energije preko lastne sončne elektrarne, zaprosite komisijo za izdajo dovoljenja. Postopek za izdajo dovoljenja se začne na vašo prošnjo, v kateri morate navesti upravičene razloge, zakaj želite poleg javne funkcije opravljati še pridobitno dejavnost in izkazati relevantna dejstva v zvezi s tem. Komisija v postopku presoje in odločanju upošteva javni interes ter stopnjo tveganja, da bi opravljanje dodatne dejavnosti vplivalo na objektivno in nepristransko opravljanje javne funkcije ali ogrozilo njeno integriteto.
Kar se tiče začasne prepovedi poslovanja po prenehanju funkcije, prvi odstavek 36. člena določa, da v roku dveh let po prenehanju funkcije bivši funkcionar v razmerju do organa, pri katerem je opravljal svojo funkcijo, ne sme nastopiti kot predstavnik poslovnega subjekta, ki s tem organom ima ali vzpostavlja poslovne stike.
Iz navedene določbe izhaja, da v poslih, ki jih sklepata organ in poslovni subjekt, v katerem kot predstavnik tega subjekta sodeluje bivši funkcionar organa, ta funkcionar ne sme nastopiti do organa v vlogi predstavnika poslovnega subjekta. Sklenitev posla med organom in poslovnim subjektom, v katerem nastopa kot zastopnik bivši funkcionar, je sicer možna, vendar pod pogojem, da poslovodenje oziroma zastopanje subjekta v konkretnem primeru prevzame nekdo drug.
V vašem primeru lahko sklene občina pogodbo o financiranju dejavnosti z društvom, katerega predsednik je bivši občinski svetnik in od njegovega prenehanja funkcije še nista pretekli dve leti pod pogojem, da predsednik društva za sklenitev pogodbe pooblasti drugo osebo, ki bo zastopala društvo pri tem poslu.

(odgovor z dne 17.8.2011 št. 001-1/2011-717)

Občina je sprejela Pravilnik za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa. Po pravilniku je komisija za vodenje javnega razpisa, ki odloča o razdelitvi sredstev, sestavljena iz petih članov in sicer: enega člana občinske uprave, enega člana zainteresirane javnosti, dveh predstavnikov športnih društev in enega predstavnika občinskega sveta. Komisijo sprašujete, ali se morata predstavnika športnih društev izločiti pri razdelitvi sredstev za vsa športna društva ali le za društva, katerih člana sta. Zanima vas tudi, ali je član komisije za vodenje javnega razpisa, ki je hkrati član občinskega sveta, lahko tudi član športnega društva ali predsednik društva.

Komisija za preprečevanje korupcije (dalje komisija) je pri odgovoru na vaša vprašanja izhajala iz določb ZIntPK o nasprotju interesov ter o nezdružljivosti funkcij in določb Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07, 76/08, 79/08, 51/10, v nadaljevanju ZLS).
Kar se tiče vprašanja o (ne)združljivosti funkcij z drugimi dejavnostmi nepoklicnega funkcionarja (člana občinskega sveta), to materijo ureja drugi odstavek 27. člena ZIntPK, ki določa, da nepoklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v osebi javnega ali zasebnega prava iz prvega odstavka, če po svoji funkciji opravlja nadzor nad njihovim delom. Po prvem odstavku 27. člena med te osebe ne sodijo društva, ustanove in politične stranke. Nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z drugimi funkcijami in dejavnostmi ureja tudi 37. b člen ZLS, ki v drugem odstavku določa, da funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem svetu in delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
ZIntPK članstvo v društvih in organih društev nepoklicnim funkcionarjem torej dovoljuje brez omejitev, pa tudi sicer komisija za javna naročila ne sodi med organe iz drugega odstavka 27. člena, nad katerimi bi občinski svet po svoji funkciji opravljal neposredni nadzor nad njihovim delom, niti med naloge, ki so po ZLS nezdružljive s funkcijo člana občinskega sveta. To pomeni, da ni podana nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta članstvom v komisiji za javna naročila in tudi ne s članstvom v društvu ali zastopanjem društva, iz česar izhaja, da je član občinskega sveta lahko član komisije za javna naročila, član športnega društva in tudi predsednik društva.

(odgovor z dne 6.7.2011 št. 001-1/2011-615)