Arhivi

Ali poročajo premoženjsko stanje le osebe, odgovorne za javna naročila, ki so sodelovale v postopku javnega naročanja, ki se je v preteklem letu tudi pravnomočno končal oziroma ali za nastop dolžnosti sporočanja premoženjskega stanja zadostuje že, da je oseba imenovana v strokovno komisijo in je izdan sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila?

Osebe, odgovorne za javna naročila, postanejo zavezanci za prijavo premoženjskega stanja, ko na podlagi izdanega sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila pričnejo s sodelovanjem pri javnem naročilu v okviru nalog, ki so opredeljene v 11. točki 4. člena ZIntPK. Obveznost poročanja premoženjskega stanja oseb, odgovornih za javna naročila, se ne nanaša le na osebe, ki so sodelovale v pravnomočno končanem postopku javnega naročila, ampak obveznost poročanja do 31. januarja tekočega leta nastopi že, če se je postopek javnega naročanja oziroma delo v njem pričelo v preteklem koledarskem letu (to velja tudi, če postopek do 31. decembra še ni pravnomočno zaključen).

Oseba v postopku javnega naročanja sodeluje le pri opredelitvi predmeta javnega naročila/pri njegovi kalkulaciji/pri odpiranju ponudb/le podpisuje odločitve glede izbire ponudnikov. Ali je zavezana sporočati podatke o premoženjskem stanju?

Osebe, ki v postopku javnega naročanja sodelujejo le pri opredelitvi predmeta javnega naročila, pri njegovi kalkulaciji, pri odpiranju ponudb ali zgolj podpisuje odločitve glede izbire ponudnikov, niso osebe, odgovorne za javna naročila v smislu 11. točke 4. člena ZIntPK in posledično niso zavezanci za sporočanje podatkov o premoženjskem stanju.

Oseba je član nadzornega sveta/prokurist gospodarske družbe, v kateri ima SDH večinski delež ali prevladujoč vpliv. Naknadno je prišlo do pomembnejše spremembe lastniške strukture in SDH v gospodarski družbi nima več večinskega deleža ali prevladujočega vpliva. Kakšne so obveznosti člana nadzornega sveta/prokurista glede poročanja premoženjskega stanja? Kakšne so v tem primeru obveznosti gospodarske družbe glede sporočanja seznamov zavezancev?

V primeru, da SDH v gospodarski družbi nima več večinskega deleža ali prevladujočega vpliva, člani nadzornega sveta/prokuristi niso več zavezanci za poročanje podatkov o premoženjskem stanju. V tem primeru morajo navedene osebe, v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZIntPK, najpozneje v enem mesecu po prenehanju funkcije člana nadzornega sveta/prokurista oziroma v tem primeru od dneva, od katerega SDH v gospodarski družbi nima več večinskega deleža ali prevladujočega vpliva, komisiji sporočiti podatke o svojem premoženjskem stanju v celoti. Prav tako pa morajo komisiji sporočiti podatke o svojem premoženjskem stanju v celoti tudi leto dni po prenehanju funkcije.

Gospodarska družba pa mora osebo v 30 dneh po prenehanju funkcije (oziroma po prenehanju statusa zavezanca za poročanje podatkov o premoženjskem stanju) odjaviti iz seznama zavezancev, kot to določa peti odstavek 41. člena ZIntPK. Odjava se opravi na »Obrazcu za odjavo posameznika iz seznama zavezancev«.

V katerih primerih se izpolnjuje elektronski obrazec za prijavo podatkov o premoženjskem stanju ob nastopu funkcije oziroma dela, v katerih primerih elektronski obrazec za prijavo podatkov o premoženjskem stanju ob prenehanju funkcije oziroma dela in v katerih primerih elektronski obrazec za prijavo podatkov o spremembi premoženjskega stanja?

a) Obrazec za prijavo podatkov o premoženjskem stanju ob nastopu funkcije oziroma dela: namenjen je prijavi premoženjskega stanja v enem mesecu po nastopu funkcije oziroma dela ter za osebe, odgovorne za javna naročilain uradnike Državne revizijske komisije, ki komisiji poročajo podatke o premoženjskem stanju enkrat letno, do 31. januarja tekočega leta za preteklo koledarsko leto. Ta obrazec se uporablja tudi za sporočanje podatkov o premoženjskem stanju na poziv komisije v postopku rednega ali izrednega nadzora nad premoženjskim stanjem posameznega zavezanca.

b) Obrazec za prijavo podatkov o premoženjskem stanju ob prenehanju funkcije oziroma dela: namenjen je prijavi premoženjskega stanja v enem mesecu po prenehanju funkcije oziroma dela, ter prijavi premoženjskega stanja leto dni po prenehanju funkcije oziroma dela. Ta obrazec se torej uporablja za zadnji dve dolžni poročanji premoženjskega stanja, ki morata skladno z zakonom zajeti popis celotnega premoženjskega stanja. Osebe, odgovorne za javna naročila, tega obrazca ne izpolnjujejo.

c) Obrazec za prijavo podatkov o spremembi premoženjskega stanja: namenjen je prijavi spremembpremoženjskega stanja v času opravljanja funkcije oziroma dela. Zavezanci morajo komisiji poročati podatke o spremembah premoženjskega stanja (ki zajemajo tudi spremembe pri opravljanju funkcije) enkrat letno, do 31. januarja za preteklo koledarsko leto. V primeru, da do sprememb podatkov o premoženjskem stanju ni prišlo, zavezancem ni treba poročati. Tega obrazca ne izpolnjujejo osebe, odgovorne za javna naročila in uradniki Državne revizijske komisije.

Na kakšen način se v obrazce za poročanje o premoženjskem stanju vpisujejo delnice?

Pri izpolnjevanju Obrazca za prijavo podatkov o premoženjskem stanju ob nastopu funkcije oziroma dela in Obrazca za prijavo podatkov o premoženjskem stanju ob prenehanju funkcije oziroma dela, je potrebno v pod točko 11 vpisati vse delnice, ne glede na njihovo število in vrednost (tudi če njihova vrednost ne presega 10.000 EUR), pod točko 13 pa le delnice, katerih skupna vrednost v času prijave premoženjskega stanja presega 10.000 EUR (pri izračunu skupne vrednosti je treba upoštevati tudi delnice iz točke 11). Pri poročanju o spremembah premoženjskega stanja do 31. januarja tekočega leta, pa je potrebno v obrazec za prijavo podatkov o spremembi premoženjskega stanja pod točko 10 vpisati vse delnice, ki jih je zavezanec pridobil v preteklem letu, ne glede na njihovo število in vrednost (tudi če njihova vrednost ne presega 10.000 EUR). Pod točko 12 tega obrazca pa je potrebno vpisati tiste delnice, ki jih je zavezanec pridobil v preteklem letu in njihova skupna vrednost presega 10.000 EUR (pri izračunu skupne vrednosti je treba upoštevati tudi delnice iz točke 10).

Ali mora zavezanec na obrazcu za poročanje podatkov o premoženjskem stanju posredovati tudi podatke o rentnem varčevanju, pokojninskem zavarovanju, življenjskem zavarovanju in sklenjenih depozitnih pogodbah?

Zavezanci Komisiji za preprečevanje korupcije sporočijo tudi podatke o rentnem varčevanju in depozitnih pogodbah, in sicer pod točko “Podatki o denarnih sredstvih pri bankah, hranilnicah in hranilno-kreditnih službah”. Podatki se sporočajo, če skupna vrednost na posameznem računu presega 10.000 EUR. Sporočanje podatkov o pokojninskem in življenjskem zavarovanju po ZIntPK ni obvezno, jih pa zavezanci lahko sporočijo, če želijo, in sicer pod točko ” Druge informacije, ki jih želi zavezanec v zvezi s svojim premoženjskim stanjem posredovati Komisiji”.