Ali gre v primeru, ko je predsednik Sveta staršev OŠ obenem tudi član Sveta OŠ kot predstavnik ustanovitelja, za nasprotje interesov? Kako obravnavati svetnika občinskega sveta, ki nagovarja druge svetnike in izvaja pritisk nad njimi, da pridejo na sejo občinskega sveta uro kasneje zato, da prve točke seje ne bi bile potrjene?

ZIntPK v 12. točki 4. člena opredeljuje nasprotje interesov kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe po 13. točki 4. člena pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike. V smislu 37. člena ZIntPK mora uradna oseba biti pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in storiti vse, da se mu izogne in svoje funkcije ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes. Iz navedenih določb izhaja, da se nasprotje interesov ugotavlja za uradne osebe, med katere po 10. točki 4. člena sodijo tudi člani organov upravljanja v subjektih javnega prava (med te sodijo tudi člani sveta javnega zavoda, ki je organ upravljanja javnega zavoda) in nastane tedaj, ko je izkazan zasebni interes te osebe, ki kaže na to, da uradna oseba zaradi svojih zasebnih interesov pristransko in neobjektivno opravlja svoje javne naloge.

Dejstvo je, da so lahko interesi ustanovitelja v določenih primerih drugačni od interesov uporabnikov, ki jih zastopajo starši. V konkretnem primeru to pomeni, da bi moral biti – ob upoštevanju predstavljenih določb ZIntPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov – član Sveta OŠ kot predstavnik ustanovitelja, ki je hkrati član Sveta staršev iste OŠ, izločen iz odločanja o vprašanjih, glede katerih interesi ustanovitelja ne sovpadajo z interesi uporabnikov (staršev). V nasprotnem primeru bi se utegnil ustvariti najmanj videz, da zasebnim interesom, ki jih ima kot starš, daje prednost pred javnim interesom, ki ga je dolžan zasledovati v imenu ustanovitelja (precej verjetno pa je, da ne bi šlo zgolj za videz, ampak bi bilo tudi dejansko tako). Ker lahko to ohromi delo sveta zavoda in sproža številna vprašanja in dvome, je komisija mnenja, da je tveganje za nastanek tovrstnega nasprotja interesov primerno vnaprej izključiti na način, da ustanovitelj za predstavnika v svetu zavoda ne imenuje osebe, ki je obenem član Sveta staršev oziroma obratno.

V zvezi z vprašanjem, ki se nanaša na ravnanje občinskega svetnika, ki naj bi na druge svetnike izvajal pritisk, da pridejo na sejo občinskega sveta uro kasneje zato, da prve točke seje ne bi bile potrjene, konkretnejšega odgovora zaradi pomanjkanja podatkov o tem, za kakšne vrste pritisk gre, ne moremo dati. Kadar ne gre za grožnje, ki izpolnjujejo znake kaznivega dejanja prisiljenja (132. člen Kazenskega zakonika) ali za podkupovanje, ki izpolnjuje znake katerega od korupcijskih kaznivih dejanj, predpisi sankcij za tistega, ki se poslužuje tovrstnega ravnanja ne predvidevajo, kar pa ne pomeni, da je takšno ravnanje dopustno ali sprejemljivo. Komisija takšno ravnanje, ki kaže na pomanjkanje integritete posameznika, obsoja, obenem pa izraža skrb – zlasti, ker naj bi se tovrstnega ravnanja posluževal nosilec javne funkcije, ki mora po mnenju komisije delovati ne samo zakonito in v javnem interesu, temveč tudi na način, ki kaže na visoko zastavljene etične standarde, s katerimi je pozitiven zgled širši javnosti in posameznikom, in na način, ki ne poglablja javnega nezaupanja v institucije in ogroža njihove integritete.
Ravnanje s pričakovano stopnjo integritete pa na drugi strani tudi od posameznikov – funkcionarjev, ki so deležni pritiska, zahteva, da se temu pritisku ne uklonijo oziroma da o tem obvestijo pristojne organe. V zvezi s tem opozarjamo na 24. člen ZIntPK, skladno s katerim lahko uradna oseba (to je tudi občinski svetnik), ki iz utemeljenih razlogov meni, da se od nje zahteva nezakonito ali neetično ravnanje ali se s tem namenom nad njo izvaja psihočno ali fizično nasilje v zvezi s tem obrne na svojega nadrejenega, če tega nima ali ta če to ni mogoče, pa na Komisijo za preprečevanje korupcije. Pristojna oseba ali komisija na podlagi prijave oceni dejansko stanje, po potrebi izda ustrezna navodila za ravnanje in ukrene, kar je potrebno, da se preprečijo nezakonite ali neetične zahteve ali nastanek škodljivih posledic.

Odgovor z dne 21.8.2012 št. 06262-1/2012-125