Načelno mnenje številka 11

Člani komisij za izvedbo javnih naročil se morajo v času, ko poteka postopek nabav po določbah zakona o javnih naročilih, izogniti individualnemu komuniciranju s potencialnimi dobavitelji brez ustreznega predhodnega sklepa teh komisij, ker s tem ustvarjajo videz pristranskosti pri izboru najboljšega ponudnika. Priporočljivo bi bilo, da člani razpisnih komisij najpozneje ob imenovanju na to funkcijo naročniku javnega razpisa in vodstvu komisij pisno navedejo svoje dotedanje kontakte s potencialnimi dobavitelji.

Komisija za preprečevanje korupcije je na podlagi 18. člena Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04) in 13. člena Poslovnika komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 105/04) na seji dne 30.12.2004 sprejela naslednje

Načelno mnenje številka 11

  • Člani komisij za izvedbo javnih naročil se morajo v času, ko poteka postopek nabav po določbah zakona o javnih naročilih, izogniti individualnemu komuniciranju s potencialnimi dobavitelji brez ustreznega predhodnega sklepa teh komisij, ker s tem ustvarjajo videz pristranskosti pri izboru najboljšega ponudnika.
  • Priporočljivo bi bilo, da člani razpisnih komisij najpozneje ob imenovanju na to funkcijo naročniku javnega razpisa in vodstvu komisij pisno navedejo svoje dotedanje kontakte s potencialnimi dobavitelji.

Obrazložitev

Eno izmed temeljnih načel javnega naročanja je enakopravnost ponudnikov na trgu javnih naročil. Priporočljivo je, da je komisija za izbor najugodnejšega ponudnika sestavljena iz različnih strokovnjakov, saj je le tako mogoče dobiti in izbrati najugodnejšo ponudbo. Razumljivo je tako, da morajo v postopkih za nabavo medicinske opreme sodelovati tudi zdravniki, katerih naloga v razpisnih komisijah za nabavo medicinske opreme je, da že v začetni fazi določijo minimalne tehnične specifikacije opreme, pri določitvi teh parametrov pa morajo ravnati tako, da ti niso diskriminatorni, oz. sestavljeni tako, da izpolnjujejo razpisne pogoje le vnaprej izbrani ponudniki. Od zdravnikov kot uslužbencev javnih zdravstvenih zavodov se pričakuje, da opravljajo naloge strokovno, vestno, predvsem pa nepristransko, pri tem pa upoštevajo javni interes in konkretne okoliščine primera. Omejevanje števila možnih ponudnikov z ozko določenimi tehničnimi lastnostmi, ki jih lahko izpolnjuje le majhno število ponudnikov, zelo povečuje korupcijsko tveganje. Določitev minimalnih tehničnih specifikacij načrtovane opreme tudi ne sme biti zgolj strokovna diskrecijska pravica, temveč morajo zdravniki upoštevati tako število in vrsto posegov, ki jih sme izvajati njihov zdravstveni zavod, kot tudi potrjen dolgoročni načrt razvoja zdravstvenega zavoda.

Za dražjo tehnično opremo je značilno, da se pogosto ne izdeluje na zalogo, temveč za znanega naročnika. Prodajna cena lahko ali pa ne vključuje tudi stroške izobraževanja oz. usposabljanja za njeno uporabo. V tujini in v Sloveniji se organizirajo številne konference, na katerih se predstavljajo dosežki na področju stroke in kjer se neposredno oz. posredno predstavlja medicinska oprema. Organizatorji tovrstnih konferenc so različna združenja in/ali zdravstveni centri in/ali – odkrito ali prikrito – proizvajalci medicinske opreme. Na tovrstnih srečanjih se vzpostavljajo različni stiki med zdravniki kot uporabniki na eni strani in proizvajalci ter trgovci kot ponudniki medicinske opreme na drugi strani, ki tudi na takšnih srečanjih stori vse za pospeševanje prodaje.

Uslužbenci javnih zavodov ne smejo izkoriščati svojega položaja za svoj zasebni interes in morajo ravnati tako, da ohranjajo in krepijo zaupanje javnosti v svojo poštenost in nepristranskost. Ker je prodajna strategija proizvajalcev medicinske opreme usmerjena v osebne kontakte z zdravniki, saj je nabava medicinske opreme v precejšnji meri strokovno vprašanje, se povečuje korupcijsko tveganje, če se zdravniki brez vednosti naročnika z dobavitelji medicinske opreme dogovarjajo o zadevah, ki niso ozko vezane na vprašanja iz njihove stroke. Zaradi morebitnega korupcijskega tveganja je priporočljivo, da je naročnik po določbah zakona o javnih naročilih pred imenovanjem razpisne komisije seznanjen z obsegom in vrsto dotedanjih kontaktov članov komisije z možnimi dobavitelji medicinske opreme. Priporočljivo je, da je dolžina obdobja, za katero naj član komisije poroča o obsegu in vrsti povezav z morebitnimi dobavitelji, večja za opremo z daljšo življenjsko dobo in krajša za opremo s krajšo življenjsko dobo. Prav tako je nesprejemljivo, da bi se posamezni člani komisij, ko te že obstajajo, brez njihovih ustreznih pooblastil in vednosti karkoli sami dogovarjali s potencialnimi ponudniki, ker bi to, ne glede na dejansko vsebino dogovorov, lahko vzbudilo velike dvome v objektivnost in nepristranskost postopkov. Od trenutka, ko so imenovane komisije, so edini sogovornik potencialnih ponudnikov lahko samo od komisij eksplicitno in za vsak primer vnaprej pooblaščene osebe, člani teh komisij.

Pri določanju meril za ocenitev ponudbe ni mogoče upoštevati le nabavnih stroškov opreme in stroškov montaže ob nakupu, temveč tudi vse morebitne kasnejše stroške in prihodke v času življenjske dobe aparature. V kolikor ponudnik kupcu ponuja dodatne usluge ali storitve, mora biti tudi to določeno v ponudbi in ustrezno ovrednoteno pri izbiri najugodnejšega ponudnika, tudi, če se te dodatne ponudbe ali usluge nanašajo na konkretne zdravnike. Ti, skladno z 10. členom Kodeksa medicinske deontologije, tako ne smejo izkoriščati svojih pooblastil in dela v javni zdravstveni dejavnosti za osebne namene. Če bi se zdravniki pred izbiro najugodnejšega ponudnika s potencialnimi dobavitelji dogovarjali o kakršnihkoli bodočih osebnih poslovnih povezavah, ne da bi bilo to ustrezno zabeleženo, bi to predstavljalo znatno povečanje korupcijskega rizika, saj bi lahko ne povsem specificirana cena ponujene opreme vključevala poleg vrednosti opreme, montaže in usposabljanja tudi prikrite stroške bodočih aktivnosti konkretnih zdravnikov (strokovni simpoziji, konference, raziskave,..).

Drago Kos

Predsednik