Načelno mnenje številka 15

Ravnanje zdravnikov v javnih zdravstvenih zavodih, ko opravljajo poleg svojih službenih obveznosti v službenih prostorih s službenimi sredstvi in v službenem času še raziskave tako: da jih opravljajo za potrebe proizvajalca ali trgovca medicinske opreme oz. zdravil in sprejmejo na tej osnovi za svoje delo osebno plačilo, nagrado ali kakršnokoli drugo neposredno ali posredno ugodnost, ustreza definiciji korupcije v smislu 3. alinee 2. člena Zakona o preprečevanju korupcije.

Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: Komisija), je na podlagi 18. člena Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04, v nadaljevanju:ZPKor) in 13. člena Poslovnika komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 105/04) dne 5.4.2005 sprejela

Načelno mnenje številka 15

Ravnanje zdravnikov v javnih zdravstvenih zavodih, ko opravljajo poleg svojih službenih obveznosti v službenih prostorih s službenimi sredstvi in v službenem času še raziskave tako:

  • da jih opravljajo za potrebe proizvajalca ali trgovca medicinske opreme oz. zdravil in
  • sprejmejo na tej osnovi za svoje delo osebno plačilo, nagrado ali kakršnokoli drugo neposredno ali posredno ugodnost,

ustreza definiciji korupcije v smislu 3. alinee 2. člena Zakona o preprečevanju korupcije.

Obrazložitev

Komisija je načelno mnenje sprejela na podlagi naslednjega posredovanja opisa dejanskega stanja:

  • slovenski zastopnik zdravilnega preparata ima s svojim izdelkom zanemarljiv tržni dežel na področju zdravilnih preparatov te vrste;
  • slovenski zastopnik je pridobil soglasje Komisije RS za medicinsko etiko za izvršitev raziskave glede pravilne uporabe tega preparata, zadovoljstva njegovih uporabnikov, spremljanja stranskih učinkov, itd;
  • ker je uporabnikov tega preparata zanemarljivo malo, raziskave ni mogoče izvesti drugače kot pa s pridobitvijo novih uporabnikov;
  • slovenski zastopnik je ponudil plačilo na zasebni računa zdravnika za vsakega, v raziskavo vključenega uporabnika preparata;
  • pogodba o sodelovanju je podpisana na eni strani s strani naročnika (slovenski trgovec), na drugi strani pa s strani izvajalca – zdravnika;
  • zdravnik-raziskovalec mora za prejem plačila zagotoviti, da se uporabnik udeleži določenega števila pregledov in izpolni predpisani vprašalnik.

Pri presoji dejanskega stanja je ključno dejstvo, da je zdravnik-raziskovalec motiviran za čim večje število v raziskavo vključenih pacientov, saj se z večanjem tega števila, povečuje tudi njegov osebni zaslužek. Ker je zdravnik osebno nagrajen za predpisovanje le enega zdravila, se ne more več objektivno odločati v korist svojih pacientov, saj je lahko njegova presoja pristranska v korist zdravila proizvajalca oz. trgovca, ki mu za to posebej plačuje.

Za presojo dejanskega stanja je ključno tudi dejstvo, da zdravnik-raziskovalec opravlja to dejavnost v času izvajanja svoje službene obveznosti s službenimi sredstvi in v službenih prostorih, kar vse je plačano iz sredstev ZZZS.

Za naročnika takšna raziskava najpogosteje sploh ni bistvena, ker je že pridobil vsa dovoljenja za trženje svojega izdelka, poznani so stranski učinki, itd., za njega je bistveno, da poveča svoj tržni delež obdelujočem tržišču, s tem pa se mu tudi običajno poveča donosnost tega izdelka. Zdravnik-raziskovalec v konkretni zadevi opravlja nalogo pospeševalca prodaje, saj kot zaupanja vredna oseba (zdravnik) spremlja uporabnika (pacienta) ter tako posredno povečuje število uporabnikov tovrstnega izdelka za daljše časovno obdobje (nekaj let). Tovrstni naročnik raziskave torej za pospeševanje prodaje uporablja oz. izrablja zdravnike, ki sprejmejo to vlogo zaradi dodatnega zaslužka, pri tem pa je oškodovan ZZZS, ker plačuje storitve, ki jih ne bi smel, evidenca javnih zavodov, inštitutov in bolnic pa ne izkazuje, da so njihovi zdravniki izvajali tovrstne naloge, kar pomeni, da njihova poslovna dokumentacija ne odraža dejanskega stanja.

Izvajanje raziskave na osnovi sklenjene pogodbe je zasebna odločitev zdravnikov, ki je bila sprejeta z njihovim podpisom pogodbe oz. vključitve v raziskavo. Izvajanje raziskovalne dejavnosti s pacienti proti plačilu naročnika na svoj zasebni račun v službenem času je gotovo takšna vrsta dejavnosti, da bi moralo biti z njo predhodno seznanjeno vodstvo in se ne bi smela začeti izvajati brez pisnega soglasja pristojnih.

Zaradi ohranitve integritete zdravnikov je priporočljivo, da le-ti ne opravljajo raziskav za potrebe proizvajalcev oz. trgovcev v službenem času in v službenih prostorih proti plačilu na svoj zasebni račun, temveč, v kolikor so takšne raziskave res nujno potrebne, da se takšne raziskave izvajajo z odobritvijo vodstva, plačilo za takšne raziskave pa se mora obvezno izvršiti na račun javnega zavoda, inštituta ali bolnišnice.

S tem je po mnenju Komisije načelno mnenje utemeljeno.

Drago Kos

Predsednik