Načelno mnenje številka 16

Sprejemanje vabil, na podlagi katerih dejanski ali potencialni poslovni partnerji naročnikov, ki poslujejo po predpisih o javnih naročilih, le-tem poravnavajo stroške udeležbe na predstavitvah izdelkov, opreme ali blaga, ki je ali lahko postane predmet javnega naročila, predstavlja koruptivno ravnanje v smislu 3.alinee 2. člena Zakona o preprečevanju korupcije.

Na podlagi 18. člena Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04, v nadaljevanju ZPKor) in 13. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 105/04) je Komisija za preprečevanje korupcije na seji dne 14.4.2005 sprejela naslednje

Načelno mnenje številka 16

  • Sprejemanje vabil, na podlagi katerih dejanski ali potencialni poslovni partnerji naročnikov, ki poslujejo po predpisih o javnih naročilih, le-tem poravnavajo stroške udeležbe na predstavitvah izdelkov, opreme ali blaga, ki je ali lahko postane predmet javnega naročila, predstavlja koruptivno ravnanje v smislu 3.alinee 2. člena Zakona o preprečevanju korupcije.

Obrazložitev

Eden od državnih organov je Komisijo za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju Komisija) zaprosil za mnenje glede koruptivnosti ravnanja v primeru, da se njegovi predstavniki kot naročniki udeležijo predstavitvene prireditve o uporabi novih tehnologij, ki jo organizira poslovni partner, s katerim sodelujejo prek javnih naročil in jim le ta pokrije stroške potovanja in bivanja v celoti.

ZPKor v 3. alinei 2. člena določa, da je korupcija »vsaka kršitev dolžnega ravnanja uradnih oziroma odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev ali oseb, ki se s kršitvijo lahko okoristijo, zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega«.

Poslovni partnerji naročnikov, ki poslujejo po predpisih o javnih naročilih, lahko stroške za udeležbo teh naročnikov oziroma njihovih zaposlenih na predstavitvah svojih izdelkov poravnajo predstavnikom naročnika ali pa naročniku samemu, tako, da mu povrnejo sredstva, ki jih je porabil za organizacijo udeležbe svojih predstavnikov na predstavitvi.

Nesporno dejstvo je, da naročnika, torej organ oziroma institucijo sestavljajo in predstavljajo tam zaposlene fizične osebe. V tehničnem smislu direktno poravnanje stroškov udeležbe predstavnikom tega naročnika na raznih predstavitvah ni nič drugega kot njihovo obdarovanje. Ker pa gre s strani v naročniku zaposlenega funkcionarja oziroma javnega uslužbenca sprejeto darilo v končni fazi v korist naročnika, je jasno, da je javni uslužbenec oziroma funkcionar, katerega stroški so poravnani na takšen način, samo prejemnik darila v imenu naročnika. Ne glede na to bi sprejemanje daril, ki bi preseglo merila in kriterije, ki so določeni v 11. členu Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 56/02, v nadaljevanju ZJU) oziroma 24. členu ZPKor, predstavljalo kršitev teh predpisov. Tako ZJU kot tudi ZPKor sicer dopuščata možnost, da se javni uslužbenci oziroma funkcionarji ne morejo izogniti sprejemu priložnostnega darila v vrednosti, višje od dovoljene in za te primere določata, da takšna darila postanejo last delodajalca oziroma državnega organa ali organa lokalne skupnosti, torej naročnika. Takšne izjeme pa za darila, ki niso »priložnostna«, ne dopušča noben od zakonov, niti na njuni podlagi sprejeti podzakonski akti (glej opombo 1). Javne predstavitve ne predstavljajo »priložnosti« za obdarovanje, kot jo je mogoče razumeti iz namenov obeh zakonov in iz izrecne definicije v Pravilniku o načinu razpolaganja z darili, ki jih sprejme funkcionar: »priložnostna darila…. so darila, ki so funkcionarjem izročena ob priložnostih, v katerih se ljudje tradicionalno obdarujejo…«. Zaradi tega takšna darila ne morejo postati last delodajalca oziroma državnega organa ali organa lokalne skupnosti, torej naročnika, in jih tudi javni uslužbenci in funkcionarji v nobenem primeru ne smejo sprejeti. To pa pomeni, da jih – preko svojih funkcionarjev ali uslužbencev – tudi ne smejo sprejeti naročniki.

Če bi dejanski ali poslovni partner plačilo stroškov izvedel v obliki njihove povrnitve naročniku, je treba pri odločanju o dopustnosti takšnega ravnanja potrebno upoštevati naslednje: naročnik, oziroma v njegovem imenu katerikoli pri njem zaposleni, skladno s 1. in 20. členom Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev (Uradni list RS, št. 8/01) ne sme sprejemati daril od oseb, s katerimi ima poslovne stike, če bi to lahko vplivalo ali ustvarjalo videz, da vpliva na nepristranskost, s katerimi organ oziroma njegovi predstavniki opravljajo svoje naloge. V primeru, ko naročnik dopusti dobavitelju ali ponudniku predmeta javnega naročila, da zanj poravnava stroške udeležbe na predstavitvi opreme, ki je bila ali bo predmet izbire v postopku javnega naročanja, s tem dovoli položaj ali videz položaja, da zanj obstaja obveznost, da vrne uslugo. Oblika te obveznosti (dejanske ali navidezne) državnega organa oziroma njegovih predstavnikov pa je lahko tudi možnost neutemeljeno privilegirane izbire ponudnika, ki za ponudnika predstavlja določeno korist in mu lahko v primerjavi z drugimi ponudniki zagotovi ugodnejši položaj pri poslovanju.

Takšno ravnanje je tudi v nasprotju z dvema temeljnima načeloma Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00, 2/04, ZJN-1) – načelom zagotavljanje konkurence med ponudniki po 5. členu in načelom enakopravnosti ponudnikov po 7. členu. Ti načeli pomenita, da mora biti vsem zainteresiranim in sposobnim ponudnikom omogočeno poslovanje z javnim sektorjem pod enakimi pogoji in da med njimi v nobeni fazi postopka in v nobenem elementu ni razlikovanja. Vsi dejanski ali potencialni ponudniki pa nimajo vedno možnosti, da bi naročnikom ponudili možnost pokrivanja stroškov udeležbe na predstavitvah svoje opreme. Tudi odstopanje od teh dveh načel predstavlja kršitev dolžnega ravnanja uradnih ali odgovornih oseb naročnika in bi lahko v določenih primerih privedlo tudi do posledic po 3. odstavku 42. člena ZJN-1, ki določa, da mora naročnik izločiti iz postopka izbire ponudnika, ko obstaja sum, da je ponudnik ali kdo drug v njegovem imenu, delavcu naročnika ali drugi osebi, ki lahko vpliva na odločitev naročnika, obljubil, ponudil ali dal kakršnokoli korist z namenom, da bi tako vplival na vsebino, dejanje ali odločitev naročnika glede ponudbe pred, med ali po izbiri ponudnika.

Ponudnik oziroma dobavitelj opreme s plačevanjem stroškov udeležbe na predstavitvenih prireditvah, na katerih dejanskega ali potencialnega naročnika seznanja z uporabo in lastnostmi tehnične opreme, od tega seveda pričakuje bodočo korist, ki je predvsem v pridobitvi ali ohranitvi dobave opreme ali drugega blaga, torej v sklepanju donosnih pogodbenih razmerij.

Kakršnokoli sprejemanje vabil, na podlagi katerih dejanski ali potencialni poslovni partnerji naročnikov le-tem poravnavajo stroške udeležbe na predstavitvah izdelkov, opreme ali blaga, ki je ali lahko postane predmet javnega naročila, je za naročnike nedopustno, saj bi s tem kršili svoje dolžno ravnanje, ki ga zahtevajo ZPKor, ZJU oziroma Kodeks ravnanja javnih uslužbencev, istočasno pa imajo takšna ravnanja tudi znake korupcije po 3.alinei 2.člena ZPKor, saj gre za ravnanje, ko osebe, ki so pobudniki teh kršitev, od njih pričakujejo določeno korist.

Drago Kos

Predsednik

Opomba 1:

Uredba o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencih v zvezi s sprejemanjem daril (Uradni list RS, št. 58/03) in Pravilnik o načinu razpolaganja z darili, ki jih sprejme funkcionar (Uradni list RS, št. 17/05)