Pojasnilo številka 135

Okoliščine, v katerih javni uslužbenec, zaposlen v javnem zavodu, hkrati opravlja tudi naloge predsednika upravnega odbora tega zavoda, v katerega je bil imenovan kot predstavnik ustanovitelja, predstavljajo konflikt interesov v smislu 13. člena Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev (Uradni list RS, št. 8/2001).

Komisija za preprečevanje korupcije je na podlagi 18. člena Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04, v nadaljevanju: ZPKor) in 13. člena Poslovnika komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 105/04) dne 1.4.2010 sprejela naslednje

Pojasnilo številka 135

  • Okoliščine, v katerih javni uslužbenec, zaposlen v javnem zavodu, hkrati opravlja tudi naloge predsednika upravnega odbora tega zavoda, v katerega je bil imenovan kot predstavnik ustanovitelja, predstavljajo konflikt interesov v smislu 13. člena Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev (Uradni list RS, št. 8/2001).

Obrazložitev

Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: Komisija) je prejela anonimno prijavo in sicer kopijo članka, objavljenega v enem izmed slovenskih dnevnih časopisov. Prijavitelj je v navedenem članku izpostavil del besedila, iz katerega izhaja opozorilo, da je javni uslužbenec še vedno tudi v petinskem delovnem razmerju z javnim zavodom, ki ga kot predstavnik države nadzira prek upravnega odbora. Dvojna vloga javnega uslužbenca tako zbuja dodatni dvom o zmožnosti nepristranskega nadzora nad poslovanjem javnega zavoda.

Komisija ugotavlja, da je javni uslužbenec v petinskem delovnem razmerju v javnem zavodu ter v polnem delovnem razmerju pri drugem delodajalcu, kar izhaja iz podatkov, ki so javno dostopni na spletnih straneh informacijskega sistema o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji – SICRIS. Prav tako iz podatkov, objavljenih na spletni strani javnega zavoda izhaja, da je javni uslužbenec zaposlen v tem javnem zavodu kot raziskovalec.

Javni uslužbenec je bil v članstvo v upravnem odboru javnega zavoda imenovan kot predstavnik ustanovitelja – Republike Slovenije – s sklepom Vlade RS.

Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/2007 – uradno prečiščeno besedilo, 65/2008) določa, da je javni uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju, kamor sodijo tudi javni zavodi in javni gospodarski zavodi. Za javne uslužbence velja Kodeks ravnanja javnih uslužbencev (Uradni list RS, št. 8/2001).

Zavod skladno z določbami Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/1991, 45I/1994 Odl.US: U-I-104/92, 8/1996, 18/1998 Odl.US: U-I-34/98, 36/2000-ZPDZC, 127/2006-ZJZP, v nadaljevanju: ZZ) upravlja svet ali drug kolegijski organ upravljanja, v primeru obravnavanega javnega zavoda je to upravni odbor. ZZ določa, da upravni organ sestavljajo predstavniki ustanovitelja, predstavniki delavcev zavoda, ter predstavniki uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti.

Upravni odbor javnega zavoda je skladno s Sklepom o preoblikovanju inštituta v javni raziskovalni zavod, Statutom javnega zavoda z dne 20. 4. 2006 in Poslovnikom o delu upravnega odbora tega javnega zavoda z dne 20. 4. 2007 sestavljen iz petih članov:

  • tri člane imenuje v imenu ustanovitelja Vlada Republike Slovenije, in sicer dva člana na predlog ministrstva, pristojnega za raziskovalno dejavnost, in enega člana na predlog ministrstva, pristojnega za gospodarstvo,
  • enega člana imenuje upravni odbor inštituta na predlog direktorja s soglasjem znanstvenega sveta iz vrst uporabnikov dejavnosti inštituta, ki imajo dolgoročen interes pri povezovanju raziskovalnih dejavnosti inštituta,
  • enega člana izvolijo zaposleni delavci inštituta izmed sebe.

Predsednika upravnega odbora inštituta izvolijo člani upravnega odbora in ga predlagajo v imenovanje ministru, pristojnemu za raziskovalno dejavnost.

Upravni odbor inštituta obravnava in sprejema:

  • statut in druge splošne akte,
  • program dela inštituta,
  • letna poročila o izvajanju programa dela inštituta,
  • petletno poročilo o izvajanju programa dela inštituta,
  • letni program dela inštituta,
  • finančni načrt in zaključni račun,
  • imenuje in razrešuje direktorja,
  • daje soglasje k imenovanju drugih vodilnih in raziskovalnih delavcev,
  • obravnava pobude znanstvenega sveta in o njih sklepa,
  • opravlja druge naloge v skladu s predpisi.

Komisija ugotavlja, da je že sam zakonodajalec s tem, ko je kot upravni organ določil kolegijski organ, v katerem je predvidel zastopanost treh strani (ustanovitelja, delavcev zavoda in predstavnikov uporabnikov) uzakonil sistem ravnovesja in medsebojnega nadzora treh interesnih skupin. S tem, ko je posameznik imenovan s strani Vlade RS, ki izvršuje ustanoviteljske pravice in obveznosti ustanovitelja – Republike Slovenije, hkrati tudi delavec, zaposlen v javnem zavodu, se ustvarja najmanj videz, da je to razmerje porušeno v korist zastopanosti delavcev zavoda, saj je v upravnem odboru poleg člana, ki ga izvolijo zaposleni delavci izmed sebe, član tudi posameznik, ki je v upravni odbor imenovan kot predstavnik ustanovitelja z namenom, da bo zastopal njegove interese, hkrati pa je ta isti posameznik tudi delavec javnega zavoda.

Hkratno opravljanje obeh nalog lahko po mnenju Komisije privede do nastanka okoliščin, pri katerih je zasebni interes javnega uslužbenca tak, da vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog. Zato Komisija meni, da je v opisanem primeru podan konflikt interesov, kot ga določa 13. člen Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev (Uradni list RS, št. 8/2001).

Da do nastanka konflikta interesov ne bi prišlo, mora javni uslužbenec, ki ve za morebiten nastanek konflikta interesov in je zato osebno odgovoren, postopati v skladu 13. členom Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev in ukrepati tako, da se izogne okoliščinam, ki ga povzročajo. V konkretnem primeru to pomeni, da se mora odpovedati bodisi petinskemu delovnemu razmerju ali pa položaju predsednika upravnega odbora.

Drago Kos

Predsednik