Načelno mnenje številka 208

Ravnanje ministra, ki sodeluje pri odločanju Vlade Republike Slovenije o sodelovanju med Republiko Slovenijo in poslovnim subjektom, s katerim je pred nastopom funkcije ministra imel poslovne stike, daje videz, da zasebni interes ministra vpliva na nepristransko in objektivno odločanje o omenjenem sodelovanju, kar predstavlja nasprotje interesov po 1. odstavku 13. člena Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev.

Na podlagi 18. člena Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04, v nadaljevanju ZPKor) in 13. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 105/04) je Komisija za preprečevanje korupcije na seji dne 5.5.2010 sprejela naslednje:

Načelno mnenje številka 208

  • Ravnanje ministra, ki sodeluje pri odločanju Vlade Republike Slovenije o sodelovanju med Republiko Slovenijo in poslovnim subjektom, s katerim je pred nastopom funkcije ministra imel poslovne stike, daje videz, da zasebni interes ministra vpliva na nepristransko in objektivno odločanje o omenjenem sodelovanju, kar predstavlja nasprotje interesov po 1. odstavku 13. člena Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev.

Obrazložitev

Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: Komisija) je na podlagi prijave v okviru svojih zakonitih pristojnosti presojala situacijo, ko je Vlada Republike Slovenije odločala o sodelovanju med Republiko Slovenijo in poslovnim subjektom. Na podlagi zbranega gradiva se je Komisija do opisanega ravnanja opredelila tako, kot je navedeno v izreku načelnega mnenja.

Komisija je pri izdelavi tega načelnega mnenja obravnavala dva poslovna subjekta ter eno fizično osebo. Eden od poslovnih subjektov je posredno v 100% lasti Republike Slovenije (v nadaljevanju: poslovni subjekt v lasti RS), drugi pa je poslovni subjekt v zasebni lasti. Kot fizično osebo je Komisija presojala ravnanja osebe, ki je trenutno v funkciji ministra (v nadaljevanju: minister), pred nastopom te funkcije pa je bil vodja in solastnik poslovnega subjekta v zasebni lasti.

Komisija je od poslovnega subjekta v lasti Republike Slovenije in od Vlade Republike Slovenije pridobila dokumentacijo, iz katere izhaja več ugotovitev. Tako je bilo ugotovljeno, da je poslovni subjekt v lasti RS pred formiranjem trenutne Vlade Republike Slovenije poslovno sodeloval s poslovnim subjektom v zasebni lasti, katerega je vodil sedanji minister, takratni vodja poslovnega subjekta v zasebni lasti. Nadalje je bilo ugotovljeno, da je bil v času poslovnega sodelovanja med poslovnim subjektom v lasti RS in poslovnim subjektom v zasebni lasti, minister tudi solastnik tega poslovnega subjekta v zasebni lasti. Tako je imel sedanji minister konkreten interes za sodelovanje s poslovnim subjektov v lasti Republike Slovenije, saj je iz tega poslovnega sodelovanja ustvarjal prihodek poslovnemu subjektu v zasebni lasti ter tudi dobiček za lastnike tega poslovnega subjekta, med katerimi je bil tudi on. Z istim poslovnim subjektom v lasti RS je minister v času pred formiranjem obstoječe Vlade Republike Slovenije poslovno sodeloval tudi kot fizična oseba in iz tega sodelovanja pridobil finančno korist.

Vlada Republike Slovenije je pred kratkim na svojih sejah med drugim sprejela več sklepov, ki se nanašajo na sodelovanje med poslovnim subjektom v lasti RS in Republiko Slovenijo. Na teh sejah vlade je bil prisoten tudi minister. Vlada Republike Slovenije sicer ni odgovorila Komisiji na konkretno vprašanje, ali je minister tudi sodeloval pri odločanju o teh sklepih Vlade, kot razlog pa navedla, da se način glasovanja posameznega člana vlade šteje za podatek z najvišjo stopnjo tajnosti. Splošno znano dejstvo je, da minister, ki je prisoten na seji Vlade, tudi sodeluje pri odločanjih o sklepih iste seje Vlade, še posebej, če se ti sklepi neposredno nanašajo tudi na njegovo ministrstvo in če ni nikjer objavljeno, da se je pri tem izločil.

Kodeks ravnanja javnih uslužbencev (v nadaljevanju: Kodeks, Uradni list RS, št. 8/01) v 1. odstavku 13. člena določa, da nastane konflikt interesov v okoliščinah, pri katerih ima javni uslužbenec zasebni interes, ki je tak, da vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog. Po 2. odstavku 13. člena zasebni interes javnega uslužbenca vključuje kakršnokoli korist zanj, za njegovo družino, bližnje sorodnike, prijatelje in osebe javnega ali zasebnega prava, s katerimi ima ali je imel poslovne ali politične stike. K spoštovanju Kodeksa se je zavezala tudi Vlada Republike Slovenije in sicer, da bo kodeks smiselno uporabljala tudi za ministre in druge funkcionarje.

Iz zbranih podatkov tako izhaja ugotovitev, da je bil pri odločanju ministra o sodelovanju Republike Slovenije s poslovnim subjektom, s katerim je imel v preteklosti poslovne stike, ustvarjen vsaj videz, da je to vplivalo na nepristransko in objektivno opravljanje njegovih nalog člana Vlade Republike Slovenije, kar predstavlja konflikt interesov po 13. členu Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev. Minister se lahko v bodoče temu konfliktu izogne tako, da se izloči iz odločanja o vseh zadevah, ki se nanašajo na subjekte, s katerimi je imel poslovne stike.

S tem je načelno mnenje utemeljeno.

Drago Kos

Predsednik