Sum korupcije pri izdaji kartice zvestobe s podarjanjem jabolk zvestobe v LL za zdravila na recept

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je postopek o sumu korupcije v obravnavani zadevi začela na podlagi prejete prijave. Prijavitelj je navedel, da Lekarna Ljubljana (LL) v svoji promocijski akciji »kartica zvestobe« daje popuste prinosniku recepta tudi v primerih, ko je plačnik Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Ker je za ta primer primarno pristojna Lekarniška zbornica Slovenije (Lekarniška zbornica) oziroma njeno razsodišče, ki je pristojno za presojo morebitnih kršitev dolžnosti pri opravljanju lekarniške dejavnosti, lekarniške deontologije in kršenja časti ter ugleda lekarniškega stanu, je komisija v okviru postopka zahtevala podatke od Lekarniške zbornice in ugotovila, da je tožilec zbornice zaradi suma kršitve etičnih in strokovnih načel v tem primeru uvedel postopek. Vendar pa se je v nadaljevanju postopka izkazalo, da je tožilec zbornice obtožnico proti LL nenadoma in brez obrazložitve umaknil, postopek pa je bil ustavljen, kar je senat KPK prepoznal kot izrazito korupcijsko tveganje. V preteklih dneh je Lekarniška zbornica posredovala odgovor na priporočila komisije.

Komisija je v tej zadevi pridobila tudi mnenje ZZZS, ki LL opozarja, da receptov, ki so kriti iz javnih sredstev – konkretno iz obveznega zdravstvenega zavarovanja – ne morejo in ne smejo vključevati v svoje promocijske akcije, v tem primeru pri izdaji kartic zvestobe s podarjanjem jabolk zvestobe.

Lekarniška zbornica je v obrazložitvah komisiji sprva ocenila, da je vodstvo LL s poslovno odločitvijo o promocijskem nagrajevanju nakupa zdravil na recept in brez recepta kršilo etična in strokovna načela in da zbornica soglaša z navedenim mnenjem ZZZS. Pri tem se je zbornica oprla neposredno na ugotovitve tožilca zbornice v postopku, ki je bil uveden zoper LL, njenega direktorja in strokovno direktorico. Kot omenjeno zgoraj, je tožilec zbornice Damjan Jurjec kasneje obtožnico zoper LL brez obrazložitve umaknil. Iz odgovora, ki ga je za tem prejela KPK, pa izhaja, da lekarniška zbornica in njeno razsodišče takšno ravnanje tožilca v postopku, začetem zaradi očitnih kršitev, opravičujeta in pri njem vztrajata.

V nadaljevanju dopisa, v katerem zagovarja ravnanje svojega tožilca in razsodišča, Lekarniška zbornica pojasnuje, da lahko tožilec obtožnico umakne brez obrazložitve, ne more pa sam po vložitvi obtožnice ustaviti postopka, saj je to v pristojnosti razsodišča. Komisija je z vpogledom v relevantne akte zbornice ugotovila, da to drži in da razsodišče po umiku obtožnice nima drugih možnosti, kot da postopek ustavi. Nespremenjeno pa je ostalo dejstvo, da je tožilec obtožnico zoper LL umaknil brez obrazložitve.

Senat komisije je v zvezi s temi ugotovitvami sprejel sklep o izdaji priporočila Lekarniški zbornici k ureditvi stanja – in sicer, da zaradi odprave korupcijskih tveganj čim prej spremeni veljavni Pravilnik o postopku pred razsodiščem Lekarniške zbornice Slovenije, predvsem v tistem delu, ki določa ustavitev postopka v primeru kršitev dolžnosti pri opravljanju lekarniške dejavnosti, lekarniške deontologije in kršenja časti ter ugleda lekarniškega stanu pred Razsodiščem Lekarniške zbornice Slovenije.

Priporočila KPK Lekarniški zbornici so, da:

  • v pravilniku določi, da mora tožilec, ki kot organ zbornice pred razsodiščem zbornice zahteva uvedbo in izvedbo postopka zaradi kršitev dolžnosti pri opravljanju lekarniške dejavnosti, v primeru ustavitve postopka v katerikoli fazi pisno obrazložiti razloge za ustavitev postopka, ne glede na to, na kakšni podlagi je bil postopek pričet, in
  • v pravilniku določi, da ima v primeru, ko se je postopek pred razsodiščem zbornice pričel na podlagi predloga upravičenega predlagatelja, tožilec pa je postopek ustavil, upravičeni predlagatelj (vsaj član zbornice, organ zbornice ali državni organ) pravico zahtevati, da se postopek nadaljuje in pri tem prevzeti naloge in vlogo tožilca, ter
  • sprejme še druge spremembe pravilnika zaradi zagotovitve čim večje transparentnosti postopka pred razsodiščem zbornice in odločanja v tem postopku.

Lekarniška zbornica je v odgovoru, ki ga je KPK prejela pred dnevi, sporočila, da bo priporočilo senata komisije v okviru svojih organov proučila in obravnavala. Sporočili so še, da je predviden sestanek članov razsodišča in tožilca zlasti z namenom, da se seznanijo s stališčem komisije in predlagajo svoje rešitve. Prav tako bo zbornica komisijo nemudoma obvestila o svojih morebitnih ukrepih, sprejetih na podlagi prejetega priporočila.

KPK odgovor zbornice pozdravlja, vendar opozarja, da je delovanje stanovskih organizacij na širšem področju zdravstva izjemno pomembno, zato je nujna tudi hitra in kvalitetna samoregulacija. Pri tem je potrebno poudariti, da je ustrezne spremembe v postopkih pred razsodiščem zbornice potrebno izvesti čim prej, saj je prav v povezavi z Javnim zavodom Lekarna Ljubljana v zadnjih letih zaznati poteze, ki predstavljajo tveganja za kršitve pri opravljanju lekarniške dejavnosti in lekarniške deontologije ter za kršitve časti ter ugleda lekarniškega stanu. Ta tveganja je zaznati tudi v ugotovitvah upravnega nadzora LL, ki ga je izvedlo Ministrstvo za zdravje. Zato je pri morebitnih novih postopkih pred razsodiščem Lekarniške zbornice potrebno preprečiti ponovitve dogodkov pri tožilcu, kot se je zgodilo v zgoraj opisanem primeru. Komisija pravnih možnosti za drugačno ukrepanje v tem primeru žal nima.

KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE