Zaznana tveganja in podana priporočila komisije pri postopkih kadrovanj

Ljubljana 30. maja 2019 – Komisija za preprečevanje korupcije je v preteklosti že večkrat opozorila na problematiko izpostavljenosti korupcijskim tveganjem nezakonitih vplivov na področju postopkov kadrovanja v družbah v večinski lasti države, imenovanja oseb na predlog funkcionarjev (ministrov), imenovanja v svete zavodov in podobnih kadrovskih postopkov (kot npr. https://www.kpk-rs.si/2017/04/21/komisija-sprejela-zakljucne-ugotovitve-o-posameznem-primeru-izbora-in-imenovanja-clanov-nadzornega-sveta-sdh/#more-6762). Pri tem je komisija izpostavila, da so kadrovski postopki v posameznih primerih, ki jih je komisija obravnavala, velikokrat neustrezni, netransparentni ali celo politično naravnani, velikokrat pa za sam postopek tudi ni predpisanih nobenih posebnih meril za izbor. Komisija je odgovorne tudi že večkrat pozvala k vzpostavitvi normativnih in institucionalnih okvirjev upravljanja tveganj na področju kadrovskih postopkov.

Politična dogovarjanja/pogajanja (kot tudi neformalno dogovarjanje kadrovskih kvot za posamezne politične stranke) ob različnih interesih političnih strank sicer spadajo v normalen proces političnega življenja, vendar pa po mnenju komisije, predmet političnega dogovarjanja/pogajanja, predvsem pa posledično izvajanje kakršnihkoli nezakonitih vplivov na procese odločanja organov v družbah s kapitalsko naložbo države ali vplivanje na le te, preko upravljavca teh naložb, npr. Slovenskega državnega holdinga d.d. ali Družbe za upravljanje terjatev bank d.d., ali pa preko predstavnikov ustanovitelja (bodisi samoupravne lokalne skupnosti ali Republike Slovenije preko pristojnih ministrstev) v svetih javnih zavodov, ni dopustno in sprejemljivo. Enako velja za področje vplivanja na postopke imenovanj drugih uradnih oseb (funkcionarji, uradniki na položaju ali drugi javni uslužbenci, poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja) na konkretna delovna mesta.

Po mnenju komisije mora biti pri postopkih kadrovanja eno izmed glavnih meril izbire strokovna usposobljenost (ter izpolnjevanje ostalih pogojev za zasedbo delovnega mesta), nikakor pa ne zgolj politična ustreznost ali t.i. ustrežljivost in ubogljivost kandidata. Izbira in imenovanje kandidatov na podlagi politične ustreznosti, po mnenju komisije, izniči načelo enakopravnosti in namen pravno reguliranih postopkov, ki naj bi zagotavljali objektivno presojo kandidatov, krepijo pa se klientelizem, korupcijska tveganja in netransparentnost postopkov kadrovanja.

Na navedenem področju komisija ne zaznava izboljšanja (kljub v večini primerov natančno opredeljenim postopkom) čemur priča tudi dejstvo o priporočilih, ki jih je na področju kadrovanja v letu 2018 različnim pristojnim organom in institucijam podala komisija.

Priporočila, ki jih je v zvezi s postopki kadrovanja in odpravljanjem oziroma upravljanjem korupcijskih tveganj podala komisija so se nanašala na pripravo ustreznih meril in kriterijev, ki bodo omogočili enakopravnejšo in nepristransko obravnavo vseh kandidatov ter vzpostavitev ustreznega postopka iskanja kandidatov, s čimer bo zagotovljena večja transparentnost ter sledljivost postopka, o vseh delih izvedenega postopka pa naj se vodijo ustrezni zapisniki in se vsi deli izbirnega postopka ustrezno zabeležijo. Komisija je prav tako predlagala, naj se posebna pozornost posveti predvsem strokovni usposobljenosti in osebni integriteti kandidatov. V primeru izbora med več prijavljenimi kandidati pa naj se poleg zakonsko določenih meril jasno opredelijo in točkujejo dodatne potrebne karakteristike posameznih kandidatov, ki so vnaprej opredeljene.

Komisija je tudi predlagala, da se v vladnem gradivu, v katerem se pripravi predlog sklepa Vlade RS ter obrazložitev predloga sklepa Vlade RS, predlog imenovanja obrazloži na jasen in konkreten način (ne da se poleg predloga sklepa Vlade RS priloži le življenjepis kandidatov), iz katerega bo razvidno zakaj pristojno ministrstvo kandidate ocenjuje kot primerne in jih predlaga za imenovanje na neko določeno mesto.

Komisija ob nedavnem dogajanju, vezanem na razrešitve in imenovanja novih vršilcev dolžnosti, ponovno opozarja na zakonito, ustrezno in pričakovano ravnanje pristojnih. Pri tem mora osnovno vodilo, ob predlaganju in imenovanju takih oseb, predstavljati transparentnost postopka, izogibanje okoliščinam nasprotja interesov uradnih oseb (ki v postopkih kakorkoli sodelujejo in odločajo) ter imenovanje strokovno najbolj usposobljenih oseb.