Komisija neprijetno presenečena nad stališči in izjavami predsednika Državnega sveta

Ljubljana, 12. julija 2019 – Komisija za preprečevanje korupcije (dalje: komisija) je neprijetno presenečena nad nekaterimi stališči ter nepoznavanjem pristojnosti institucij, tudi mednarodnih, ki jih v včerajšnjem intervjuju v reviji Demokracija izraža in prikazuje predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Alojz Kovšca.

Predsednik Državnega sveta se po eni strani opisuje kot oseba, ki se trudi spoštovati ustavne določbe na vseh področjih delovanja v državnem svetu in pravi, da bo vedno odločno nasprotoval tistim, ki si ustavne določbe tolmačijo tako, kot jim pride prav, po drugi strani pa se hkrati sprašuje, ali naj Državni svet sploh spoštuje sodbe sodišč ali naj ignorira pravosodno vejo oblasti. Čeprav poskušamo razumeti nestrinjanje predsednika Državnega sveta s stališčem državnega odvetništva glede odškodnine v primeru nezakonitega odvzema mandata državnemu svetniku, pa ne soglašamo, da svoje nestrinjanje poudarja z vprašanjem, ali sodne odločbe sploh spoštovati. In to stori ravno v trenutku, ko je aktualna zahteva Državnega sveta Državnemu zboru Republike Slovenije o odredbi parlamentarne preiskave o ugotavljanju politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, med drugim sodnikov in tožilcev, ki so sodelovali v kazenskih postopkih zoper Franca Kanglerja. To zahtevo pa številni državni organi ter tudi mednarodne organizacije kot sta GRECO in OECD označujejo kot poseg v ustavni načeli delitve oblasti ter neodvisnosti sodstva.

Predsednik Državnega sveta nadalje v intervjuju opozarja na dolžnost neodvisnih in samostojnih državnih organov, da zagotavljajo svojo integriteto, hkrati pa pozablja, da mora tudi sam kot nosilec javne funkcije izkazovati integriteto, prav tako pa jo mora izkazovati tudi državni organ, ki ga on kot predsednik predstavlja ter vodi. Integritetno ravnanje predsednika Državnega sveta ter Državnega sveta kot institucije tako zahteva v prvi vrsti spoštovanje načela delitve oblasti ter spoštovanje z zakonom, pravno dopustnimi cilji ter etičnimi kodeksi določenih pristojnosti. Uporaba pristojnosti zahtevati odredbo parlamentarne preiskave mora biti skladna z namenom, ki jo je zasledoval ustavodajalec. Nasprotno pa se s konkretno zahtevo posega v neodvisnost in samostojnost sodstva ter tožilstva in v njune izključne pristojnosti, domnevno zaradi zasledovanja zasebnih interesov določenega državnega svetnika. Kljub opozorilom številnih državnih organov, pa tudi zahteve Državnega zbora, da naj se zahteva popravi tako, da bo upoštevano mnenje njegove Zakonodajno-pravne službe, ki je opozorila ravno na te pomanjkljivosti, pa državni svetniki odločitve niso želeli spremeniti. Predsednik Državnega sveta bi, tudi zaradi krepitve integritete njegove funkcije ter integritete Državnega sveta, državne svetnike moral opozoriti na dvome o zakonitosti oziroma ustavnosti takšne zahteve, pa tega ni storil.

In na koncu, še na kratko o pristojnostih GRECA, Skupine držav proti korupciji, ki je uvedel ad hoc postopek zoper Slovenijo, zaradi podane zahteve za odredbo parlamentarne preiskave, ki jih je predsednik Državnega sveta napačno predstavil.

V nasprotju s trditvijo predsednika Državnega sveta ima GRECO, ravno zaradi Pravila 34, pristojnost reagirati na izjemne okoliščine, med katere prišteva tudi spremembo v postopku (poleg institucionalne reforme ali zakonodajne iniciative). Kot takšno spremembo je GRECO ocenil odstop od, z ustavo določenega pogoja, pa tudi ustaljene parlamentarne prakse, da se parlamentarna preiskava odredi, kadar gre za zadevo javnega pomena, upoštevaje omejitev ustavnih pristojnosti Državnega zbora. Ker ustava Državnemu svetu daje pristojnost zahtevati odredbo parlamentarne preiskave, Državni zbor pa mora takšni zahtevi slediti in preiskavo odrediti, brez glasovanja, je moč zaključiti, da se je postopek v zvezi z odredbo parlamentarne preiskave začel že s samo zahtevo Državnega sveta in se je GRECO nanj tudi smel odzvati.

Pri tem je pomembno tudi, da GRECO z odločitvijo o uvedbi ad hoc postopka pod drobnogled ni vzel odredbe parlamentarne preiskave, temveč pravno ureditev ločitve zakonodajne veje oblasti od sodne. Pri tej odločitvi GRECO izhaja iz mednarodnega protikorupcijskega standarda, ki zahteva, da države zagotovijo, da odgovorni za preprečevanje, preiskovanje, pregon in sojenje v korupcijskih dejanjih uživajo neodvisnost ter avtonomijo, ustrezno njihovi funkciji, da niso podvrženi nedovoljenim pritiskom ter da imajo na voljo zadostna sredstva za zbiranje dokazov, za zaščito oseb, ki pomagajo oblastem v boju zoper korupcijo ter za ohranjanje zaupnosti preiskav (Resolucija Odbora ministrov Sveta Evrope (97) 24 o dvajsetih vodilnih načelih za boj proti korupciji, Vodilno načelo 3). S takšno zahtevo Državnega sveta pa je prišlo do ogrozitve spoštovanja tega standarda, katerega je Slovenija zavezana spoštovati na podlagi mednarodnih sporazumov in katerega spoštovanje je GRECO že ocenjeval v 4. ocenjevalnem krogu, ki ga je zoper Slovenijo pričel leta 2012.

GRECO je telo Sveta Evrope, katerega temeljni namen je spremljati, ali države članice spoštujejo mednarodne protikorupcijske standarde, in da, če je potrebno, uporabi sankcije zoper države članice, kadar te protikorupcijskih standardov ne dosegajo. Ima 49 držav članic, ki sprejemajo odločitve. Odločitev o uvedbi ad hoc postopka zoper Slovenijo je tako sprejelo 48 držav članic GRECA.