Pojasnilo številka 65

Občinski svetnik, ki je nepoklicni funkcionar, lahko opravlja samostojno ali v delovnem razmerju poklicno ali drugo dejavnost, namenjeno pridobivanju dohodka. Občina kot javni naročnik, lahko posluje s samostojnim podjetnikom ali gospodarsko družbo, v katerem je funkcionar ali njegov družinski član imetnik poslovnega deleža v višini več kot 20% prek javnih naročil le v primeru naročil male vrednosti, če je vrednost posamičnega ali mesečnega naročila manjša od ene dvanajstine vrednosti, določene v zakonu o izvrševanju državnega proračuna, kar predstavlja 833.000 tolarjev za naročanje blaga in storitev ter 1.666.000 tolarjev za gradnje. V primeru javnih naročil, ki po vrednosti presegajo dvanajstino zakonskega limita naročil male vrednosti, občina s subjekti iz 1. odstavka 28. člena ZPKor ne sme poslovati brez dovoljenja Komisije po 5. odstavku 28. člena. Proračunska sredstva občine, namenjena subvencioniranju kmetijstva ali podjetništva štejejo med državne pomoči. Sredstva državnih pomoči na področju kmetijstva lahko pridobivajo le kmetije in kmetijska gospodarstva, ostali poslovni subjekti iz 28. člena ZPKor pa v smislu 30. člena do njih niso upravičeni.

Na podlagi 18. člena Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04, v nadaljevanju ZPKor) in 13. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št.105/04) je Komisija za preprečevanje korupcije v zadevi nezdružljivosti funkcij in omejitev poslovanja na podlagi zaprosila občine Braslovče na seji dne 6.7.2005 sprejela naslednje

Pojasnilo številka 65

  • Občinski svetnik, ki je nepoklicni funkcionar, lahko opravlja samostojno ali v delovnem razmerju poklicno ali drugo dejavnost, namenjeno pridobivanju dohodka.
  • Občina kot javni naročnik, lahko posluje s samostojnim podjetnikom ali gospodarsko družbo, v katerem je funkcionar ali njegov družinski član imetnik poslovnega deleža v višini več kot 20% prek javnih naročil le v primeru naročil male vrednosti, če je vrednost posamičnega ali mesečnega naročila manjša od ene dvanajstine vrednosti, določene v zakonu o izvrševanju državnega proračuna, kar predstavlja 833.000 tolarjev za naročanje blaga in storitev ter 1.666.000 tolarjev za gradnje. V primeru javnih naročil, ki po vrednosti presegajo dvanajstino zakonskega limita naročil male vrednosti, občina s subjekti iz 1. odstavka 28. člena ZPKor ne sme poslovati brez dovoljenja Komisije po 5. odstavku 28. člena.
  • Proračunska sredstva občine, namenjena subvencioniranju kmetijstva ali podjetništva štejejo med državne pomoči. Sredstva državnih pomoči na področju kmetijstva lahko pridobivajo le kmetije in kmetijska gospodarstva, ostali poslovni subjekti iz 28. člena ZPKor pa v smislu 30. člena do njih niso upravičeni.

Obrazložitev

Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko je odstopila Komisiji za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju Komisija) vlogo občine Braslovče, ki je zaprosila za pojasnila v zvezi z nezdružljivostjo funkcije občinskega svetnika in omejitvami poslovanja. V vlogi občina navaja, da sta občinska svetnika, med katerima je eden s.p., drugi pa kmet, sklenila pogodbo o naročilu male vrednosti za oranje snega. Občina sprašuje za mnenje o združljivosti opravljanja funkcije občinskih funkcionarjev s pridobitno dejavnostjo. V vlogi postavlja še naslednja vprašanja: ali je pogodba o oddaji javnega naročila male vrednosti za oranje snega veljavna, ali ima občina lahko sklenjeno pogodbo o vzdrževanju računalniške opreme z družbo, katere večinski lastnik je občinski svetnik, ali se občinski svetniki lahko prijavijo na razpise za dodelitev nepovratnih sredstev na področju kmetijstva ali podjetništva, ki jih objavi občina.

Ad 1

Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št.72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00, 61/02, v nadaljevanju ZLS) v 2. odstavku 37. b člena določa, da funkcija člana občinskega sveta in podžupana ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. V konkretnem primeru nezdružljivost funkcij za nepoklicne funkcionarje, med katere štejejo občinski svetniki, opredeljuje 21. člen ZPKor, ki določa, da nepoklicni funkcionar ne sme opravljati dejavnosti upravljanja ali zastopanja v javnem zavodu, javnem podjetju, javnem skladu ali javni agenciji, če po svoji funkciji opravlja nadzor nad njihovim delom. Glede na to, da opravljanje samostojne ali druge dejavnosti, namenjene pridobivanju dohodka za nepoklicne funkcionarje po navedeni zakonodaji ni omejeno, sta funkcija občinskega svetnika in opravljanje pridobitne dejavnosti medsebojno združljivi.

Ad 2

1. odstavek 28. člena ZPKor določa omejitve poslovanja med naročniki, ki poslujejo po predpisih o javnih naročilih in poslovnimi subjekti, v katerih je funkcionar ali njegov družinski član imetnik poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih je udeležen pri upravljanju oziroma kapitalu poslovnega subjekta v višini več kot 20%. Izjema od omejitev poslovanja so naročila male vrednosti, če je ocenjena vrednost posamičnega ali mesečnega naročila manjša od ene dvanajstine vrednosti, določene z zakonom o izvrševanju državnega proračuna. Zakon o izvrševanju državnega proračuna Republike Slovenije za leti 2004 in 2005 (Uradni list RS, št.130/03) v 20. členu določa najvišje vrednosti, do katerih se javno naročilo lahko odda po pravilih za oddajo naročil male vrednosti, ki znašajo za naročanje blaga in storitev 10 milijonov tolarjev, za gradnje pa 20 milijonov tolarjev. Izhajajoč iz navedenih vrednosti znaša vrednost ene dvanajstine naročila 833.000 tolarjev za blago in storitve ter 1.666.000.tolarjev za gradnje. Navedene vrednosti so najvišje vrednosti, ki jo sme doseči posamično ali mesečno naročilo. Iz navedenega sledi, da ima občina lahko sklenjeno pogodbo o oranju snega ali vzdrževanju računalniške opreme z občinskim svetnikom, ki je samostojni podjetnik oziroma z gospodarsko družbo, katere večinski lastnik je občinski svetnik, ne da bi pridobila dovoljenje Komisije po 5. odstavku 28. člena, če posamična ali mesečna vrednost naročila za opravljanje storitev ne presega 833.000 tolarjev. V primeru, da posamično ali mesečno naročilo presega navedeno vrednost, ima občina kot naročnik možnost zaprositi Komisijo za izdajo dovoljenja po 5. odstavku 28. člena ZPKor. Komisija lahko izda dovoljenje za poslovanje naročniku, če ugotovi, da občinski funkcionar ne more vplivati na sprejem odločitve o oddaji javnega naročila.

Ad 3

Po Zakonu o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, v nadaljevanju ZJF) šteje dodeljevanje sredstev za subvencije na področju kmetijstva ali podjetništva s strani države ali občine med državne pomoči. V 3. členu ZJF je določeno, da so državne pomoči izdatki in zmanjšani prejemki države oziroma občine, ki pomenijo korist za prejemnika pomoči in mu tako zagotavljajo prednost pred konkurenti in so namenjeni za financiranje in sofinanciranje programov v institucionalnih enotah, ki se ukvarjajo s tržno proizvodnjo blaga in storitev.

Po 30. členu ZPKor do državnih pomoči niso upravičeni poslovni subjekti iz 28. člena. Poslovni subjekti iz 28. člena, ki niso upravičeni do državnih pomoči so tisti, v katerih je funkcionar oziroma njegov družinski član posredno ali neposredno imetnik poslovnega deleža v višini več kot 20% in tisti, v katerih je posameznik ali njegov družinski član, ki je član nadzornega organa ali organa upravljanja naročnika hkrati član poslovodnega organa poslovnega subjekta ali imetnik poslovnega deleža v višini več kot 20%. Med poslovne subjekte, ki lahko pridobivajo državne pomoči štejejo kmetije in kmetijska gospodarstva. Komisija je v zvezi s tem sprejela načelno mnenje, v katerem se je opredelila, da kmetije in kmetijska gospodarstva, katerih nosilec je funkcionar, ne štejejo med poslovne subjekte, za katere velja prepoved dodeljevanja državnih pomoči. Pri tem je izhajala iz poteka zakonodajnega postopka, v katerem je zakonodajalec izključil prepoved pridobivanja državnih pomoči kmetijskim gospodarstvom in kmetijam in med drugim navedel: “Kmetu pripada subvencija ne glede na to ali je predsednik republike, občinski svetnik ali navaden državljan.”

Izhajajoč iz navedenih zakonskih omejitev je subvencije na področju kmetijstva možno dodeljevati le kmetom in kmetijskim gospodarstvom, na področju podjetništva pa do subvencij poslovni subjekti, v katerih je občinski svetnik imetnik poslovnega deleža v višini več kot 20%, niso upravičeni.

Drago Kos

Predsednik

Pojasnilo številka 65
Pomakni se na vrh