Mnenje številka 3

Podelitev koncesije za opravljanje šolskih prevozov na območju Občine Žužemberk ni v skladu s pozitivno zakonodajo, predvsem z Zakonom o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 59/01; v nadaljevanju ZPCP-1).

Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: Komisija) je na podlagi 16.člena Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04; ZPKor) in 13. člena Poslovnika komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 105/04) na seji dne 28.10.2005 sprejela naslednje

Mnenje številka 3

  • Podelitev koncesije za opravljanje šolskih prevozov na območju Občine Žužemberk ni v skladu s pozitivno zakonodajo, predvsem z Zakonom o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 59/01; v nadaljevanju ZPCP-1).

Obrazložitev

Občina Žužemberk je na podlagi splošnega akta o koncesiji, to je Odloka o koncesiji za opravljanje šolskih prevozov z minimalnim javnim linijskim prevozom na območju Občine Žužemberk (Uradni list RS, št. 71/01; v nadaljevanju: Odlok), dne 15. 7. 2004 izdala sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila, katerega predmet je bila podelitev koncesije za opravljanje šolskih prevozov na območju Občine Žužemberk. Javni razpis, katerega ocenjena vrednost je znašala 39.000.000,00 SIT, je bil objavljen dne 30. 7. 2004 v Uradnem listu RS, št. 81-84/04. Na podlagi javnega razpisa je občina prejela dve pravočasni ponudbi. Komisija za odpiranje ponudb na javnem razpisu je ugotovila, da je najugodnejši ponudnik družba FS d.o.o.

Občina Žužemberk je dne 28. 10. 2004 na podlagi 28. člena ZPKor Komisijo zaprosila za izdajo dovoljenja k podelitvi koncesije družbi, v kateri ima župan iste občine delež, večji od 20%.

Komisija je dne 16. 11. 2004 odgovorila, da za izdajo dovoljenja o podelitvi koncesije ni pristojna. V poglavju o omejitvah poslovanja namreč ZPKor v prvem odstavku 28. člena določa, da naročniki, ki poslujejo po predpisih o javnih naročilih, ne smejo poslovati s poslovnimi subjekti, v katerih je funkcionar oziroma njegov družinski član posredno ali neposredno imetnik poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic, na podlagi katerih je udeležen pri upravljanju oziroma kapitalu poslovnega subjekta v višini več kot 20% prek javnih naročil. Prepoved se nanaša na naročnike, ki poslujejo po predpisih o javnih naročilih in preko javnih naročil. Da prepoved velja, morata biti izpolnjena oba pogoja. V Zakonu o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 s spremembami) koncesije niso opredeljene kot javno naročilo. Na podlagi Razlagalnega sporočila o koncesijah po evropskem pravu iz leta 2000 (Commission interpretative communication on concessions under Community law, Brussels, 12. 4. 2000, UL 121/2000) je kot odločilen razlikovalni dejavnik med koncesijo in javnim naročilom opredeljeno vprašanje nosilca tveganja (več o tem: Aleksij Mužina: Ureditev javno zasebnega partnerstva, Pravna praksa št. Št. 17-18/05 in Albina Kenda: Zakon o javno-zasebnih partnerstvih je pomemben zaradi jasnih pravil, Finance, št. 204 z dne 20. 10. 2005).

V pravilnost odločitve o podelitvi koncesije in ne javnega naročila, v pravilnost postopka podeljevanja koncesije in v naravo koncesije se Komisija ni spuščala.

Dne 12. 4. 2005 je Komisija prejela anonimno prijavo o nepravilnostih v občini Žužemberk, zato je dne 19. 4. 2005 od občine na podlagi 11. člena ZPKor in 19. člena Poslovnika zahtevala podatke, ki jih je občina posredovala 25. 4. 2005.

Pri pregledu dokumentacije je Komisija ugotovila, da akt o koncesiji, na podlagi katerega je bila po izpeljanem postopku sklenjena pogodba o koncesiji, ni skladen z zakonodajo.

V preambuli k Odloku je kot pravna podlaga za njegov sprejem naveden Zakon o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 72/94; v nadaljevanju: ZPCP). Dne 3. 8. 2001 pa je pričel veljati Zakon o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 59/01; v nadaljevanju ZPCP-1), ki v 125. členu vsebuje določbo o prenehanju veljavnosti ZPCP.

Kot podlaga za sprejem Odloka bi torej moral biti naveden in upoštevan ZPCP-1. Le-ta v 34. členu kot obliko posebnega linijskega prevoza med drugim opredeljuje tudi prevoz šoloobveznih otrok, dijakov in študentov med domom in izobraževalno ustanovo, o čemer se sklene pisna pogodba med naročnikom in prevoznikom.

Pogodba, o kateri govori določba 34. člena ZVCP-1, ni koncesijska pogodba. Na naravo javno naročniškega razmerja kaže tudi vsebina pogodbe o šolskih prevozih v občini Žužemberk, pri kateri večino tveganja nosi občina, kar po vsebini kaže na javno-naročniško razmerje.

Šele, ko in če gre za poslovanje prek javnih naročil, lahko Komisija glede na prepoved iz prvega odstavka 28. člena ZPKor odloča o podelitvi izjeme na podlagi petega odstavka 28. člena ZPKor. V konkretnem primeru Komisija o dovoljenju ni mogla odločati, ker je občina Žužemberk šolske prevoze uredila s koncesijo in ne preko javnega naročila, torej drugače, kot je to določeno v ZVCP-1 in se je tako izognila pristojnostim Komisije.

Glede na ugotovljeno nezakonito stanje Komisija občini Žužemberk predlaga, da takoj izvede zakonit postopek za oddajo javnega naročila prevoza šolskih otrok v občini Žužemberk, s tem v skladu z veljavno zakonodajo izbere ustrezen način njihovega prevoza in o tem obvesti Komisijo do 15.12.2005.

Drago Kos

Predsednik

Mnenje številka 3
Pomakni se na vrh