Načelno mnenje številka 52

Pomočniki državnih tožilcev štejejo med državne tožilce v smislu 2. člena ZPKor, za katere veljajo določbe tretjega in četrtega poglavja ter prehodne in končne določbe ZPKor.

Komisija za preprečevanje korupcije je na podlagi 18. člena Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04; v nadaljevanju ZPKor) in 13. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 105/04) v zadevi uporabe četrtega poglavja ZPKor za pomočnike državnih tožilcev na seji dne 1.12.2006 sprejela naslednje

Načelno mnenje številka 52

  • Pomočniki državnih tožilcev štejejo med državne tožilce v smislu 2. člena ZPKor, za katere veljajo določbe tretjega in četrtega poglavja ter prehodne in končne določbe ZPKor.

Obrazložitev

Komisijo za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju Komisija) je ena od pomočnic državnega tožilca zaprosila za mnenje, ali je kot pomočnica državnega tožilca dolžna posredovati podatke o premoženjskem stanju, glede na to, da pod pojmom “funkcionar” v ZPKor ni naveden “pomočnik državnega tožilca”.

V 1. alinei 2. člena ZPKor so pod pojmom “funkcionarji” navedeni poslanci, člani državnega sveta, predsednik republike, predsednik vlade, ministri, državni sekretarji, sodniki ustavnega sodišča, sodniki, državni tožilci, guverner Banke Slovenija, varuh človekovih pravic, funkcionarji v službah državnega zbora, državnega sveta in predsednika republike, funkcionarji v vladi, funkcionarji v službah ustavnega sodišča, funkcionarji v računskem sodišču, Banki Slovenije in pri varuhu človekovih pravic, funkcionarji v drugih državnih organih in funkcionarji samoupravnih lokalnih skupnosti.

Zakon o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 50/06- uradno prečiščeno besedilo, ZDT-UPB2, v nadaljevanju ZDT) v 1. členu določa, da pregon storilcev kaznivih dejanj in drugih kaznivih ravnanj, za katere je tako določeno z zakonom, izvajajo državni tožilci. V 4. členu ZDT razvršča državne tožilce po nazivih kot so: okrožni državni tožilec, višji državni tožilec, vrhovni državni tožilec, po položajih kot so: okrožni državni tožilec svetnik, višji državni tožilec svetnik, ter po mestih, na katero uvršča pomočnika državnega tožilca na različnih položajih in v različnih nazivih. Po 13. členu ZDT veljajo za pomočnike državnih tožilcev določbe zakona, ki veljajo za državne tožilce, pred sodišči pa lahko na podlagi pooblastil, ki jih določi pristojni državni tožilec, tudi nadomeščajo državne tožilce. Po navedenem zakonu so pomočniki državnih tožilcev tako izenačeni po statusu, dolžnostih in pravicah z državnimi tožilci ustreznih nazivov; imajo status funkcionarjev s trajnim mandatom, zanje velja prepoved sprejemanja daril, zanje veljajo določbe o nezdružljivosti funkcije ter napredovanja – vse enako, kot to velja za državne tožilce, ne glede na njihov naziv ali položaj.

Ob upoštevanju zakonskih opredelitev o razvrščanju državnih tožilcev se pomočniki državnih tožilcev po mnenju Komisije štejejo med državne tožilce, saj je pojem državni tožilci v smislu 2. člena ZPKor in 1. člena ZDT generični pojem, ki vključuje tudi državnega tožilca na mestu pomočnika na različnih položajih in v različnih nazivih.

Glede na to, da je funkcija pomočnikov državnih tožilcev identična s funkcijo državnih tožilcev, veljajo zanje določbe tretjega in četrtega poglavja ter prehodne in končne določbe ZPKor, med katere spada tudi obveznost poročanja o premoženjskem stanju.

Drago Kos

Predsednik

Načelno mnenje številka 52
Pomakni se na vrh