Načelno mnenje številka 107

Za izvajanje aktivnosti neposrednih proračunskih uporabnikov je kot namenski prihodek proračuna dopustno pridobivati in uporabljati sredstva donacij domačih ali tujih pravnih ali fizičnih oseb, ni pa dovoljeno pridobivati in uporabljati sponzorskih sredstev.

Komisija za preprečevanje korupcije je na podlagi 18. člena Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št.2/04, v nadaljevanju ZPKor) in 13. člena Poslovnika komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 105/04) na seji dne 24.10.2007 sprejela naslednje

Načelno mnenje številka 107

  • Za izvajanje aktivnosti neposrednih proračunskih uporabnikov je kot namenski prihodek proračuna dopustno pridobivati in uporabljati sredstva donacij domačih ali tujih pravnih ali fizičnih oseb, ni pa dovoljeno pridobivati in uporabljati sponzorskih sredstev.

Obrazložitev

Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju Komisija) je prejela zaprosilo ministrstva za promet za mnenje o možnosti izvedbe projektov v zvezi z varnostjo cestnega prometa in drugih aktivnosti ministrstva s sponzorskimi sredstvi, ki bi jih prispevali prodajalci avtomobilov. V zvezi s tem se je zastavilo vprašanje, ali je dopustno, da ministrstvo ali drug državni organ za izvajanje projektov in drugih aktivnosti pridobiva sponzorska sredstva gospodarskih družb.

Pravila financiranja in uporabe sredstev proračunskih uporabnikov urejajo Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99 in nasl., v nadaljevanju ZJF), Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2007 in 2008 (Uradni list RS, št.126/06, ZIPRS0708) in Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07). ZJF v prvem odstavku 3. člena opredeljuje pojem donacije, ki je namenski neodplačni prihodek, ki ga domača ali tuja pravna ali fizična oseba prispeva za določen namen (n.pr. darilo, pomoč,volilo, denarna zapuščina). Donacije štejejo poleg drugih, v 43. členu ZJF določenih prejemkov, med namenske prejemke proračuna. Po prvem odstavku 43. člena štejejo med namenske prejemke proračuna še: namenski prejemki proračunskega sklada, prihodki od lastne dejavnosti neposrednih uporabnikov, prihodki od prodaje ali zamenjave državnega oziroma občinskega stvarnega premoženja in odškodnine iz naslova zavarovanj. Omenjeni člen ZJF pa dopušča možnost, da se z zakonom, ki se nanaša na izvrševanje državnega proračuna, oziroma v odloku, s katerim se sprejme občinski proračun, lahko določijo tudi druge vrste namenskih prejemkov in izdatkov proračuna.

Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za 2007 in 2008 v 11. in 12. členu poleg prihodkov, navedenih v prvem odstavku 43. člena ZJF, določa še druge namenske prihodke proračuna, med katerimi pa ni sponzorskih sredstev.

Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije, ki ureja postopke za vključevanje namenskih prejemkov in izdatkov v proračun, v 6. poglavju med namenskimi prihodki proračuna določa tudi donacije, ki se lahko uporabijo samo za namene, za katere so bile podarjene. Sredstva donacij se vključujejo v proračun in se izkazujejo na posebnih postavkah. Navedeni Pravilnik med namenskimi prejemki in izdatki proračuna sponzorskih sredstev ne omenja. Po navedenem Pravilniku je prejemnik donacije neposredni uporabnik, ki je pristojen za izvedbo aktivnosti, financirane s sredstvi donacije. Sredstva donacij se vključujejo v proračun in se iz teh sredstev poravnavajo obveznosti za namene ter pod pogoji, ki jih v sporazumu oziroma pogodbi določi donator.

V navedenih predpisih, ki urejajo področje financiranja dejavnosti neposrednih proračunskih uporabnikov, torej ni zaslediti možnosti pridobivanja sponzorskih sredstev. Pojem sponzoriranja v zakonodaji, ki se uporablja za proračun, ni opredeljen. Pojem sponzorstva je poznan v komercialnih dejavnostih. Teoretiki definirajo sponzorstvo kot poslovni odnos med sponzorjem (ponudnikom finančnih ali drugih sredstev oziroma investitorjem v določeno aktivnost) in organizacijo ali posameznikom, ki v zameno za sponzorska sredstva ponuja dostop do izkoriščanja komercialnih možnosti, ki jih omogoča njegova dejavnost. Sponzorstvo temelji na principu uslug in nasprotnih uslug, ko sponzor vlaga v pričakovanju, da bo sponzorirana oseba s svojo dejavnostjo prispevala h komunikaciji sponzorja s potencialnimi kupci oziroma odjemalci. Ta princip za donatorstvo v smislu veljavne zakonodaje ne velja, saj gre pri donaciji za darilo brez obveznosti v smislu nasprotne usluge.

Izhajajoč iz veljavnih predpisov, ki opredeljujejo financiranje funkcij državnih in občinskih organov ter namenov in ciljev financiranja dejavnosti teh organov, izvajanje projektov in aktivnosti neposrednih proračunskih uporabnikov ni dopustno s sponzorskimi sredstvi, temveč s sredstvi donacij domačih ali tujih pravnih ali fizičnih oseb. Pridobljene donacije je potrebno, skladno s 43. členom ZJF, izkazati v proračunu neposrednega uporabnika, ki je pristojen za izvedbo aktivnosti, kot namenski prejemek proračuna. Pri izkazovanju in porabi sredstev donacije je prejemnik teh sredstev dolžan upoštevati določbe Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije, ki ureja postopke vključevanja namenskih prejemkov in izdatkov v proračun.

S tem je načelno mnenje utemeljeno.

Drago Kos

Predsednik

Načelno mnenje številka 107
Pomakni se na vrh