Načelno mnenje številka 119

Ravnanje detektiva, ki za svoje naročnike pridobiva informacije v nasprotju z zakonom in poklicno dolžnostjo varovanja zasebnosti, osebnostnih pravic in osebnih podatkov posameznikov pri opravljanju detektivske dejavnosti ter pri tem uporablja metode, ki so z zakonom dovoljene le obveščevalno-varnostnim službam države in policiji, je kršitev dolžnega ravnanja in omogočanje neupravičene koristi naročniku detektivskih storitev, kar ustreza definiciji korupcije po 3. alinei 2. člena ZPKor.

Komisija za preprečevanje korupcije je na podlagi 18. člena Zakona o preprečevanju korupcije – ZPKor (Uradni list RS, št. 2/04 in sprem.) in 13. člena Poslovnika komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št.105/04) na seji dne 30.1.2008 sprejela

Načelno mnenje številka 119

  • Ravnanje detektiva, ki za svoje naročnike pridobiva informacije v nasprotju z zakonom in poklicno dolžnostjo varovanja zasebnosti, osebnostnih pravic in osebnih podatkov posameznikov pri opravljanju detektivske dejavnosti ter pri tem uporablja metode, ki so z zakonom dovoljene le obveščevalno-varnostnim službam države in policiji, je kršitev dolžnega ravnanja in omogočanje neupravičene koristi naročniku detektivskih storitev, kar ustreza definiciji korupcije po 3. alinei 2. člena ZPKor.

Obrazložitev

Komisija je dobila prijavo suma korupcije z navedbami, da detektiv pridobiva in naročnikom posreduje informacije o posameznikih v nasprotju z zakonom o detektivski dejavnosti.

V enem primeru je prijaviteljica skupaj s prijavo poslala pisno informacijo detektiva, iz katere je razvidno, da ji je več ur načrtno in neprekinjeno sledil, jo na različnih krajih in pri različnih opravilih opazoval in fotografiral ter o tem poročal svojemu naročniku. Informacijo je nato naročnik uporabil proti prijaviteljici in ji izredno odpovedal pogodbo o delovnem razmerju. O ravnanju detektiva je prijaviteljica obvestila tudi pristojni Inšpektorat za notranje zadeve pri Ministrstvu za notranje zadeve Republike Slovenije. Komisija je na podlagi 11. člena ZPKor pozvala Inšpektorat, da odgovori, kaj so ukrenili v zvezi z navedbami prijaviteljice v prvi prijavi. Odgovorili so, da so opravili inšpekcijski pregled in proti detektivu začeli ustrezen postopek.

V drugem primeru je Komisija prijavo odstopila pristojnemu organu, da jo preuči in ukrepa, ter sklenila, da do nadaljnjega počaka z obravnavo.

I.

Zakon o detektivski dejavnosti (ZDD) določa, da ta dejavnost obsega zbiranje in posredovanje informacij, ki jih detektivi pridobivajo v skladu z zakonom. Tako ZDD omogoča detektivom, da lahko v določenih primerih posegajo celo v ustavno zajamčene pravice posameznikov. Pri tem morajo detektivi spoštovati ustavno varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic (35. člen Ustave Republike Slovenije) ter varstvo osebnih podatkov posameznika (38. člen Ustave). S tem, ko je država detektivom z zakonom podelila možnost, da lahko v svojo korist in korist svojih naročnikov posegajo v pravice in svoboščine državljank in državljanov, jim je postavila tudi zahtevo, da pri tem dosledno spoštujejo ustavo in zakone. Iz tega izhaja tudi potreba po javnem zaupanju v detektivski poklic, da bodo navedeno dejansko spoštovali, kar je dodaten razlog, zaradi katerega si je detektivska dejavnost sama postavila nekatere omejitve, zapisane v Statutu detektivske zbornice Republike Slovenije in Kodeksu detektivske poklicne etike.[1]

Ustava določa, da zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo osebnih podatkov ureja zakon. To pomembno področje zasebnosti posameznika ureja Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1), ki je področni zakon o pravicah, obveznostih, načelih in ukrepih, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika oziroma posameznice pri obdelavi osebnih podatkov. Po ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Obdelava osebnih podatkov pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj v zvezi z osebnimi podatki, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago… Po splošni opredelitvi iz 8. člena ZVOP-1 se osebni podatki lahko obdelujejo le, če tako določa zakon ali če je podana osebna privolitev posameznika. Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti ta predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave njegovih osebnih podatkov. Temeljno načelo iz 2. člena ZVOP-1 zahteva, da je obdelava osebnih podatkov vselej zakonita in poštena.[2]

Za uresničevanje ustavnega varstva zasebnosti in varstva osebnih podatkov sta na področju detektivske dejavnosti posebej pomembni določbi 9. in 13. člena ZDD. V 9. členu ZDD je določeno, da sme detektiv pridobivati podatke samo neposredno od osebe, na katero se ti podatki nanašajo, lahko pa tudi od drugih oseb, ki jih imajo in so jih pripravljene dati prostovoljno, ter iz sredstev javnega obveščanja. Po drugem odstavku istega člena je detektiv pri pridobivanju informacij dolžan osebo predhodno opozoriti, da podatke daje prostovoljno. Po 13. členu ZDD mu je prepovedana uporaba metod in sredstev, katere v skladu z zakonom uporabljajo le službe državnih organov. Tako tudi iz gradiva zakonodajnega postopka izhaja, da je namen zakonodajalca v določbah 9. in 13. člena ZDD preprečiti kršitve varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin posameznika na področju detektivske dejavnosti.[3]

II.

Ustavne določbe, zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) in zakon o detektivski dejavnosti (ZDD) zahtevajo, da mora detektiv pri opravljanju detektivskih storitev spoštovati zasebnost, osebnostne pravice in varstvo osebnih podatkov oseb, kadar o njih pridobiva informacije ali kako drugače posega v njihovo osebnostno sfero in jih nadzoruje. Osebo, od katere pridobiva osebne podatke, je po 9. členu ZDD dolžan predhodno seznaniti in pridobiti njeno soglasje. V nobenem primeru pa ne sme uporabljati metod, ki jih po zakonu lahko uporabljajo le obveščevalno-varnostne službe države in policija. To detektivom izrecno prepoveduje 13. člen ZDD.

Zakon o Slovenski obveščevalno-varnosti agenciji določa, da je tajno opazovanje in sledenje na odprtih ali javnih prostorih z uporabo tehničnih sredstev za dokumentiranje ena od glavnih metod tajnega pridobivanja podatkov, namenjenih za zagotavljanje varnostnih, političnih in gospodarskih interesov države ali za preprečevanje in obvladovanje delovanja organizacij, skupin in oseb, ki iz tujine ali v povezavi s tujino ogrožajo ali bi lahko ogrozile nacionalno varnost države in njeno ustavno ureditev.[4] Po Zakonu o obrambi imajo enaka pooblastila za uporabo metod tajnega pridobivanja podatkov s tajnim opazovanjem in sledenjem ter uporabo tehničnih sredstev za dokumentiranje (fotografiranje) uslužbenci obveščevalno varnostne službe, ki opravljajo obveščevalne in protiobveščevalne naloge na obrambnem področju.[5]

Zakon o kazenskem postopku (ZKP) v 149.a členu določa, da smejo policisti tajno opazovati določeno osebo, če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je izvršila, izvršuje ali pripravlja oziroma organizira izvršitev katerega izmed kaznivih dejanj, navedenih v četrtem odstavku 149.a člena ZKP, pri tem pa je mogoče utemeljeno sklepati, da na drug način tega dejanja ne bi bilo mogoče odkriti, preprečiti ali dokazati oziroma bi bilo to povezano z nesorazmernimi težavami. Izjemoma lahko tajno opazujejo tudi osebo, ki ni osumljenec, če je mogoče utemeljeno sklepati, da bi opazovanje te osebe privedlo do identifikacije osumljenca kaznivih dejanj (določenih v prvem odstavku 149.a ZKP), katerega osebni podatki niso znani, do prebivališča ali lokacije, kjer se nahaja osumljenec, oziroma do prebivališča ali lokacije, kjer se nahaja oseba, zoper katero je bil odrejen pripor, hišni pripor, tiralica ali odredba za privedbo, pa je pobegnila ali se skriva, in policisti z drugimi ukrepi teh podatkov ne morejo pridobiti oziroma bi bilo to povezano z nesorazmernimi težavami. Način izvajanja tajnega opazovanja je v tretjem odstavku 149.a člena ZKP opredeljen kot neprekinjeno ali ponavljajoče opazovanje ali sledenje z uporabo tehničnih naprav, med katerimi so tehnične naprave za fotografiranje in video-snemanje, in je osredotočeno na spremljanje položaja, gibanja ter aktivnosti tajno opazovane oziroma nadzorovane osebe. Policisti tajnega opazovanja ne smejo niti začeti brez odredbe pristojnega državnega tožilca ali preiskovalnega sodnika Razlogi, zaradi katerih je lahko tajno opazovanje odrejeno, so praviloma najhujša kazniva dejanja, navedena v 149.a členu ZKP.[6]

III.

Komisija je na podlagi prijave in pregledanega gradiva ugotovila, da je v obravnavanem primeru detektiv osebne podatke prijaviteljice pridobival tako, da je več ur načrtno in neprekinjeno sledil njenemu fizičnemu gibanju in vožnji z osebnim avtomobilom, jo na različnih krajih in pri različnih opravilih opazoval, nadzoroval ter fotografiral njeno početje, ne da bi jo predhodno obvestil in od nje pridobil soglasje za obdelavo njenih osebnih podatkov. Metode, ki jih je pri tem uporabljal, so povsem enake metodam tajnega opazovanja, tajnega sledenja in tajnega dokumentiranja s tehničnimi sredstvi, katere v skladu z zakonom uporabljajo obveščevalno-varnostne službe države in policija, medtem ko so detektivom po 13. členu ZDD izrecno prepovedane.

Naročniki detektivskih storitev pričakujejo od teh storitev določeno korist, zaradi katere detektivom tudi plačujejo. V obravnavanem primeru je bila pričakovana korist naročnika informacija o gibanju prijaviteljice med njeno odsotnostjo z delovnega mesta zaradi bolezni. V času, ko je detektiv te informacije pridobival in jih posredoval (obdeloval) naročniku, 9. člen ZDD (ZDD-UPB2) tega ni urejal. Detektivsko storitev pridobivanja informacij o zadržanosti z dela zaradi bolezni je uredil šele ZDD-UPB3, ki je stopil v veljavo kasneje.[7] Ker ZDD-UPB2 navedene storitve ni urejal, detektiv ni imel zakonite podlage za pridobivanje in posredovanje (obdelavo) tovrstnih informacij. Tudi, če bi jo imel, bi moral v skladu z drugim odstavkom 9. člena ZDD o tem predhodno obvestiti nadzorovano osebo (prijaviteljico) in pridobiti njeno soglasje, saj je pridobival in drugemu posredoval njene osebne podatke. V nobenem primeru pa ne bi smel uporabljati metod, ki jih po zakonu uporabljajo obveščevalno-varnostne službe države in policija, ker je to detektivom izrecno prepovedano v 13. členu ZDD. Osebne podatke prijaviteljice je detektiv dokumentiral v pisni obliki in s fotografiranjem. Pisno poročilo je opremil z logotipom detektiva, datumom, žigom in lastnoročnim podpisom ter tako obdelane osebne podatke posredoval naročniku. Informaciji je priložil foto album in CD s fotografijami prijaviteljice, katere je posnel pri tajnem sledenju in opazovanju njenega gibanju in početja. Vse to nesporno potrjuje, da je detektiv osebne podatke prijaviteljice pridobival in pričakovano korist naročnika uresničil v nasprotju z ustavno zajamčenim varstvom zasebnosti in osebnostnih pravic (35. člen Ustave Republike Slovenije), varstvom osebnih podatkov (38. člen Ustave) ter 9. in13. členom ZDD.

Informacije, ki jih je pridobil in posredoval (obdeloval) detektiv, je naročnik uporabil proti prijaviteljici, ko ji je izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi. Komisija se ni spuščala v odločitev o izredni odpovedi, čeprav je prijaviteljica predložila listinska dokazila, da ji je zdravnik zaradi narave bolezni dovolil neomejeno gibanje. Prav tako se ni ukvarjala s subjektivno odgovornostjo za posledice izredne odpovedi, ki jih zatrjuje prijaviteljica, ker so za presojo in odločanje o tem pristojni drugi državni organi. Na podlagi prijave in gradiva, katerega je pridobila in pregledala, pa je Komisija ugotovila, da je opravljanje detektivskih storitev na način, kot je v obravnavanem primeru ravnal detektiv, kršitev določb 9. in 13. člena ZDD. Zaradi tovrstnih kršitev lahko pristojni organ detektiva kaznuje z globo za prekršek po 28. členu ZDD. Kršitve s hujšimi posledicami so lahko tudi izvršitvena oblika katerega od kaznivih dejanj zoper človekove pravice in svoboščine iz šestnajstega poglavja Kazenskega zakonika (KZ), na primer neupravičeno slikovno snemanje po 149. členu KZ ali zloraba osebnih podatkov po 154. členu KZ. Takšno ravnanje pri opravljanju detektivskih storitev je po 67. členu Statuta detektivske zbornice kršitev dolžnosti vestnega opravljanja detektivskega poklica in etične zaveze detektiva, da bo “opravljal vse preiskave v mejah naročila, zakonitosti, moralnosti in detektivske poklicne etike”, zapisano v 4. točki Kodeksa detektivske poklicne etike.

Komisija ugotavlja, da korist naročnikov detektivskih storitev, pridobljena v nasprotju z Zakonom o detektivski dejavnosti, Statutom detektivske zbornice in Kodeksom detektivske poklicne etike, ni upravičena. Po občih pravnih in civilizacijskih načelih nihče ne more imeti upravičene koristi od storitev oziroma ravnanj, ki drugemu povzročajo škodo (neminem laedere) in kršijo pravila družbenega reda. Zato je ravnanje detektiva, ki detektivske storitve opravlja tako, da za naročnika teh storitev pridobiva informacije v nasprotju z zakonom (ZDD), pravili detektivske zbornice in poklicno etiko, kršitev poklicne dolžnosti in dolžnega ravnanja detektivov, s katero je drugemu omogočena neupravičena korist, kar po mnenju Komisije ustreza definiciji korupcije iz 3. alinee 2. člena ZPKor.

S tem je načelno mnenje utemeljeno.

Drago Kos

Predsednik

——————————————————————————–

[1] Statut Detektivske zbornice Republike Slovenije (Uradni list RS 104/03); Etični kodeks detektivov, dostopen na: http://www.detektivska-zbornica-rs.si/slo/vsebina.html.

[2] Zakon o varstvu osebnih podatkov, ZVOP-1 in ZVOP-1 UPB-1 (Uradni list RS, št. 86/04, 94/07).

[3] Predlog za izdajo zakona 212-05/92-1/ 1 EPA 174 (ESA 712), Poročevalec 20/92 in 11/93; Predlog ZDD-A, EPA 442-III, Poročevalec DZ RS, št. 15/02.

[4] Zakon o Slovenski obveščevalno-varnosti agenciji, uradno prečiščeno besedilo (ZSOVA-UPB2) (Uradni list RS 81/06), 2. in 20. člen.

[5] Zakon o obrambi, uradno prečiščeno besedilo (ZObr-UPB1) (Uradni list RS 103/04), člen 34.

[6] Zakon o kazenskem postopku, uradno prečiščeno besedilo (ZKP-UPB4) (Uradni list RS 32/07)

[7] V času, ko je detektiv v obravnavanem primeru opravljal detektivsko dejavnost, je veljal ZDD-UPB2 (Uradni list RS, št. 113/05). Po tem je stopil v veljavo ZDD-UPB3 (Uradni list RS, št. 96/07).

Načelno mnenje številka 119
Pomakni se na vrh