Načelno mnenje številka 124

Ravnanje policijskih starešin – uradnih oseb, ki v nasprotju s predpisi predlagajo, soglašajo ali sprejmejo odločitev o navidezni kadrovski premestitvi in napredovanju javnega uslužbenca, ustreza definiciji korupcije po 3. alineji drugega člena ZPKor.

Komisija za preprečevanje korupcije je na podlagi 18. člena Zakona o preprečevanju korupcije – ZPKor (Uradni list RS, št. 2/04 in sprem.) in 13. člena Poslovnika komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št.105/04) na seji dne 20.3.2008 sprejela

Načelno mnenje številka 124

  • Ravnanje policijskih starešin – uradnih oseb, ki v nasprotju s predpisi predlagajo, soglašajo ali sprejmejo odločitev o navidezni kadrovski premestitvi in napredovanju javnega uslužbenca, ustreza definiciji korupcije po 3. alineji drugega člena ZPKor.

Obrazložitev

Komisija je prejela anonimno prijavo o nepravilnostih pri napredovanju več uslužbencev v eni od notranjih organizacijskih enot Policije. Prijava navaja, da so odgovorne osebe v obdobju 2005/2007 predlagale, soglašale in odobrile navidezne premestitve policistov – javnih uslužbencev na višje ovrednotena delovna mesta. Fiktivno premeščene uslužbence so uradne osebe po določenem času ponovno vrnile na prejšnja delovna mesta, vendar z novim nazivom in višjim plačnim izhodiščem. Po navedbah anonimnega prijavitelja so tako premeščeni uslužbenci neupravičeno napredovali v višje nazive in plačilne razrede. Komisija je anonimno prijavo sprejela v obravnavo in pozvala državni organ, da odgovori na trditve prijavitelja. Anonimno prijavo pa je posredovala tudi inšpekciji za sistem javnih uslužbencev, ki je po opravljenem pregledu sporočila, da nepravilnosti v smislu Zakona o javnih uslužbencih ni zaznala, za policijsko področje pa da ni pristojna.

Pristojna služba Policije je odgovorila na vsa postavljena vprašanja in ugotovila, da očitki anonimnega prijavitelja niso resnični, da pa je bila v enem primeru izdana odločba o premestitvi in napredovanju na delovno mesto, na katero uslužbenec dejansko ni bil premeščen in tam ni opravljal predpisanih nalog. V drugem primeru ugotavljajo, da so uradne osebe z javnim uslužbencem sklenile Pogodbo o zaposlitvi, s katero je bil imenovan v višji naziv in premeščen na višje delovno mesto na drugi policijski postaji, vendar na tem delovnem mestu dejansko ni delal. Dan pred sklenitvijo pogodbe mu je namreč predstojnik izdal odločbo o začasni napotitvi v tretjo organizacijsko enoto. V tej enoti je uslužbenec opravljal delo in po preteku šestmesečnega roka iz odločbe o začasni napotitvi z delom nadaljeval še naslednja dva meseca, čeprav za to ni imel ustrezne pogodbe o zaposlitvi.

V prvem primeru je bil javni uslužbenec do 1/5-2006 na delovnem mestu vodje oddelka (šifra delovnega mesta 31310), s količnikom osnovne plače za javne uslužbence 4.20. S 1.5.2006 je bil navidezno premeščen na delovno mesto vodje skupine v sektorju kriminalistične policije (šifra delovnega mesta 31403). Pogodba o tej premestitvi, ki nosi datum 19/4-2006, je bila podpisana 8/5-2006. Uslužbenec, s katerim je bila pogodba sklenjena, pa navedenega delovnega mesta dejansko ni nikoli zasedel in nikoli ni opravljal nalog s tega področja. K omenjeni pogodbi o zaposlitvi je bil z uslužbencem sklenjen aneks štev. 1 z dne 19/2-2007, podpisan 28/2-2007, da od 1/3-2007 opravlja dela kot vodja oddelka na delovnem mestu šifra 31207 z uradniškim nazivom kriminalistični inšpektor III, z višjim količnikom za določitev osnovne plače in dodatkom za napredovanje v plačilnem razredu 5,00. Odločba o premestitvi v uradniški položaj vodje oddelka je bila izdana 2/2-2007.

Uradne osebe so ves čas vedele, da javni uslužbenec ne opravlja del in nalog, kot je bilo navedeno v pogodbi o zaposlitvi, ter da ves čas neprekinjeno opravlja naloge znotraj istega oddelka. Kljub temu so navidezno premeščanje in napredovanje uslužbenca predlagale, z njim soglašale in ga dovolile. Komisija je ugotovila, da so s tem javnemu uslužbencu omogočile pridobitev višjega naziva za delovno mesto in s tem višji plačilni razred, kar je glede na fiktivnost premestitve in napredovanja neupravičena korist.

V drugem primeru je bil javni uslužbenec na podlagi Pogodbe o zaposlitvi z dne 5/12-2006, ki jo je z delodajalcem sklenil 12/12-2006, s 15/12-2006 premeščen na drugo policijsko postajo, na zahtevnejše delovno mesto (šifra 30604) in višji naziv z večjim plačnim količnikom. Za premestitev s prejšnjega delovnega mesta pa uslužbenec ni imel ustreznih pogojev. Zato so ga 26/10-2006 povišali v naziv višji policist II in mu tako omogočili napredovanje na delovno mesto šifra 30604. Dne 17/8-2007 so k omenjeni pogodbi dodali aneks štev.1, da je s 1/9-2007 zopet premeščen na višje delovno mesto v kriminalistični policiji, z nazivom kriminalistični inšpektor III (dodeljen 3/8-2007) in višjim plačnim količnikom. Ker bi za nastop dela in opravljanje nalog na delovnem mestu, na katerega je bil premeščen s 1/9-2007, potreboval najmanj sedem mesecev delovnih izkušenj, ga je nadrejeni – uradna oseba notranje organizacijske enote policije, z odločbo o začasni napotitvi ( po 77.členu Zpol) premestil v sektor kriminalistične policije z dnem 20/12-2006. Po preteku šestmesečnega obdobja, to je do 19/6-2007, se uslužbenec ni vrnil na delovno mesto, s katerega je bilo začasno premeščen, ampak je ostal v sektorju kriminalistične policije še nadaljnja dva meseca, tj. do 31/8-2007, čeprav za to ni imel ustrezne pogodbe. S tem so mu uradne osebe omogočile, da je pridobil 8 mesecev in 15 dni delovnih izkušenj ter izpolnil pogoje za premestitev na višje delovno mesto in višji naziv kriminalistični inšpektor III. Ta mu je bil dodeljen z odločbo že 3/8-2007, medtem ko je bila premestitev na delovno mesto dejansko izvršena šele s 1/9-2007. Tudi v tem primeru je Komisija ugotovila, da so uradne osebe, ki so predlagale, soglašale oziroma odločale o zgoraj opisanem premeščanju in napredovanju, omogočile javnemu uslužbencu pridobitev višjega naziva za delovno mesto in s tem višji plačilni razred, kar je neupravičena korist.

Komisija na podlagi zgoraj navedenih ugotovitev ocenjuje, da so uradne osebe, ki so predlagale, soglašale in odločale o navideznih premestitvah, ravnale v nasprotju s pravnimi načeli sistema javnih uslužbencev, navedenimi v Zakonu o javnih uslužbencih (ZJU – Uradni list RS, št. 56/02 in sprem.), o enakopravni dostopnosti delovnih mest za vse zainteresirane kandidate pod enakimi pogoji (7. člen ZJU), dolžnem spoštovanju zakonitosti (8. člen ZJU), strokovnosti, ki terja strokovno in vestno ravnanje javnih uslužbencev (9. člen ZJU), ter s pravili poklicne etike (10. člen ZJU), urejenimi v Kodeksu ravnanja javnih uslužbencev (Uradni list RS, št. 8/01). Takšno ravnanje uradnih oseb je kršitev dolžnega ravnanja, ki ima za posledico omogočanje neupravičene koristi drugemu, kar ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2. člena ZPKor.

S tem je načelno mnenje utemeljeno.

Drago Kos

Predsednik

Načelno mnenje številka 124
Pomakni se na vrh