Načelno mnenje številka 150

Situacija, ko inšpekcijski nadzor nad subjekti v lasti oziroma v financiranju občine opravlja javni uslužbenec, ki je istočasno župan te občine, predstavlja nasprotje interesov v smislu 13. člena Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev (Uradni list RS, št. 8/01).

Komisija za preprečevanje korupcije je na podlagi 18. člena Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04, v nadaljevanju ZPKor) in 13. člena Poslovnika komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 105/04) na seji dne 12.12.2008 sprejela naslednje

Načelno mnenje številka 150

  • Situacija, ko inšpekcijski nadzor nad subjekti v lasti oziroma v financiranju občine opravlja javni uslužbenec, ki je istočasno župan te občine, predstavlja nasprotje interesov v smislu 13. člena Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev (Uradni list RS, št. 8/01).

Obrazložitev

Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju Komisija) je prejela prijavo, v kateri prijavitelj opozarja na sum korupcije župana ene izmed občin, ki je hkrati tudi energetski inšpektor in opravlja inšpekcijske nadzore tudi v občini, v kateri je župan.

Komisija je od pristojnih organov pridobila dokumentacijo, iz katere je razvidno, da župan občine, ki je hkrati tudi energetski inšpektor, opravlja inšpekcijski nadzor za področje termoenergetike pri opremi pod tlakom tudi na območju občine, v kateri opravlja funkcijo župana.

Naloge oziroma pristojnosti občine ureja Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št 100/05, 6/07, ZLS), ki v 21. členu določa, da opravlja občina lokalne zadeve javnega pomena, med katere sodijo zlasti naloge upravljanja občinskega premoženja, načrtovanja prostorskega plana, naloge na področju posegov v prostor in graditve objektov, upravljanje in skrb za lokalne javne službe, skrb za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov, urejanje in vzdrževanje vodovodnih in energetskih komunalnih objektov, skrb za požarno varnost ter urejanje drugih lokalnih zadev javnega pomena, določenih z zakonom. Pri izvajanju nalog občine, zastopa in predstavlja občino po 31. členu ZLS župan, ki je edini pristojen za predlaganje in izvrševanje občinskega proračuna.

Energetska inšpekcija opravlja inšpekcijsko nadzorstvo po Energetskem zakonu (Uradni list RS, št. 79/99 in dr., v nadaljevanju EZ). Po 99. členu EZ energetska inšpekcija izvaja nadzor nad tem ali pravne osebe oziroma posamezniki pri svojem delu upoštevajo zakone, tehnične in druge predpise ter obvezne standarde, ki veljajo za področje elektroenergetike in termoenergetike. Energetska inšpekcija za področje termoenergetike, za katero je pooblaščen tudi obravnavani javni uslužbenec, izvaja nadzor pri gradnji, obratovanju in uporabi objektov, postrojev, napeljav in naprav, ki so namenjene za proizvodnjo, prenos, distribucijo, merjenje in porabo toplote, plinov, nafte in naftnih derivatov.

Iz obvestila Inšpektorata RS za energetiko in rudarstvo sledi, da opravlja javni uslužbenec naloge inšpekcijskega nadzora na področju termoenergetike pri opremi pod tlakom na območju več občin, med katerimi je tudi občina, v kateri opravlja funkcijo župana. Iz dokumentacije energetskega inšpektorata izhaja, da inšpektor preverja, če subjekti nadzora ravnajo skladno s Pravilnikom o pregledovanju in preizkušanju opreme pod tlakom (Uradni list RS, št. 92/08). Po navedenem pravilniku se nadzorujejo uporabniki opreme pod tlakom in organi za periodične preglede. Uporabnik opreme pod tlakom je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik opreme pod tlakom, organ za periodične preglede pa je pravna ali fizična oseba s sedežem v RS, ki pridobi pooblastilo ministrstva za opravljanje pregledov opreme pod tlakom.

Iz opisanih nalog, ki jih opravlja inšpektor, sledi, da le-ta opravlja nadzor nad ravnanjem subjektov, ki so ali uporabniki opreme pod tlakom ali pa pooblaščeni za opravljanje pregledov navedene opreme. Med navedenimi nadzorovanimi osebami so lahko tudi subjekti, ki so v lasti občine, kot so gospodarske družbe, javna podjetja, zavodi in drugi kot tudi subjekti, ki jih občina sofinancira v obliki subvencij ali dotacij.

Energetski inšpektor, ki je zaposlen v državnem organu, ima v smislu 1. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 56/02 in dr., v nadaljevanju ZJU) status javnega uslužbenca, za katerega veljajo določila Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev (Uradni list RS, št. 8/01).

Kodeks ravnanja javnih uslužbencev (v nadaljevanju Kodeks) v 1. odstavku 13. členu določa, da nastane nasprotje interesov v okoliščinah, pri katerih ima javni uslužbenec zasebni interes, ki je tak, da vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog. Po 2. odstavku 13. člena Kodeksa vključuje zasebni interes kakršno koli korist zanj, za njegovo družino, bližnje sorodnike, prijatelje ali osebe javnega ali zasebnega prava, s katerimi ima ali je imel poslovne ali politične stike.

V obravnavanem primeru javni uslužbenec, ki opravlja nadzor nad ravnanjem subjektov, ki so v lasti oziroma, ki jih financira občina in hkrati opravlja funkcijo župana, ki občino zastopa in zanjo pripravlja ter izvršuje proračun, nedvomno zaide v situacijo, ko je njegov zasebni interes tak, da vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje inšpekcijskih nalog, pri čemer vključuje njegov zasebni interes predvsem koristi za osebo javnega prava oziroma občino, v kateri opravlja politično funkcijo.

Da bi se javni uslužbenec izognil konfliktu interesov, se mora izločiti iz vseh inšpekcijskih nadzorov pri vseh subjektih, ki so v lasti ali financiranju občine, ki jo kot župan zastopa.

Drago Kos

Predsednik

Načelno mnenje številka 150
Pomakni se na vrh