Načelno mnenje številka 174

Ravnanje odgovorne oseba v organizaciji zasebnega sektorja, ki v postopku za podelitev javnega pooblastila posreduje osebne podatke posameznikov, pridobljene v nasprotju z ustavno varovano pravico zasebnosti in predpisi o varstvu osebnih podatkov, ter tako prikaže izpolnjevanje zakonskega pogoja glede števila članov in doseže, da organizacija javno pooblastilo dobi, ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2. člena ZPKor.

Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: Komisija), je na podlagi 18. člena Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04, v nadaljevanju: ZPKor) in 13. člena Poslovnika komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 105/04) dne 13.7.2006 sprejela

Načelno mnenje številka 174

  • Ravnanje odgovorne oseba v organizaciji zasebnega sektorja, ki v postopku za podelitev javnega pooblastila posreduje osebne podatke posameznikov, pridobljene v nasprotju z ustavno varovano pravico zasebnosti in predpisi o varstvu osebnih podatkov, ter tako prikaže izpolnjevanje zakonskega pogoja glede števila članov in doseže, da organizacija javno pooblastilo dobi, ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2. člena ZPKor.

Obrazložitev

Komisija je v juniju 2009 prejela prijavo in gradivo Informacijskega pooblaščenca (IP) o ravnanju odgovorne osebe v eni izmed organizacij zasebnega sektorja (organizacija), ki je obdelovala osebne podatke v nasprotju z ustavnim varstvom zasebnosti, pri čemer so uradne osebe IP ugotovile konkretne nepravilnosti oz. kršitve predpisov s področja varstva osebnih podatkov. Osebni podatki, zbrani v nasprotju z ustavnimi določbami in predpisi o varstvu osebnih podatkov so bili uporabljeni v postopku za podelitev javnega pooblastila organizaciji, v kateri odgovorna oseba opravlja funkcijo predsednice. Medtem je Komisija v isti zadevi prejela še prijavo ene od parlamentarnih političnih strank, v kateri se sklicujejo na ugotovitve IP.

Pristojnost komisije, da daje načelna mnenja, določa 18. člen ZPKor. Natančneje jo ureja Poslovnik komisije, ki v 1. alineji 13. člena pravi, da komisija sprejema načelna mnenja o tem, ali določeno ravnanje ustreza definiciji korupcije iz ZPKor. Kaj definicija zajema, je razvidno iz 3. alineje 2. člena ZPKor: “Korupcija” po tem zakonu je vsaka kršitev dolžnega ravnanja uradnih oziroma odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev ali oseb, ki se s kršitvijo lahko okoristijo, zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega.

Poslovnik komisije v drugem odstavku 13. člena določa, da načelna mnenja o korupciji nimajo pravnih ali materialnih posledic. Načelna mnenja niso ne splošni ne konkretni pravni akti, s katerimi se sicer odloča o pravicah in dolžnostih posameznikov, pač pa le zakonita metoda preprečevanja korupcije, s katero Komisija ne odloča o odgovornosti udeleženih oseb, fizičnih ali pravnih, ampak v načelnih mnenjih ugotavlja dejansko stanje, ki ga nato primera s pravili dolžnega ravnanja in zakonsko definicijo korupcije po 3. alineji 2. člena ZPKor. Načelna mnenja so le neobvezne smernice, po katerih lahko nedoločeno število nedoločenih subjektov prostovoljno usmerja svoje vedenje in ravnanje, da se na ta način izognejo tveganjem korupcije. To je tudi glavni namen zakonodajalca v ZPKor, ki terja pravočasno odkrivanje, preprečevanje in obvladovanje tveganj, ne le čakanje na nastanek in posledice korupcije. Tudi Ustavno sodišče RS v odločbi U-I-57/06 ugotavlja, da preprečevanje korupcije izhaja neposredno iz temeljev pravne države. Zato morajo tudi načelna mnenja o korupciji poleg konkretnih določb upoštevati temeljna načela pravne države, njena vrednostna (etična) merila in pravni red kot celoto.

Komisija poudarja, da sicer ni pristojna meritorno odločati o ugotovitvah uradnih oseb IP. IP je na svojem področju samostojen in neodvisen državni organ, nadzor njegovih odločitev praviloma izvajajo sodni organi. V okviru pristojnosti, da z namenom preprečevanja korupcije daje načelna mnenja o ravnanju uradnih oziroma odgovornih oseb, je Komisija na podlagi navedenih prijav in priloženega gradiva ocenila, da ugotovitve uradnih oseb IP glede napak pri zbiranju in posredovanju oziroma obdelavi osebnih podatkov temeljijo na tako zanesljivih dejanskih in pravnih podlagah, ki ne dopuščajo nobenega dvoma o kršitvah dolžnega ravnanja. Zato je prijavo IP in omenjene politične stranke sprejela v obravnavo ter ugotovila, da ravnanje odgovorne osebe ustreza definiciji korupcije, kot je zapisano v izreku tega načelnega mnenja. Glede razlogov za sum storitve kaznivih dejanj so že uradne osebe IP državnemu tožilstvu podale kazensko ovadbo. Ker je obravnava kazenskih ovadb v pristojnosti organov odkrivanja in pregona, se Komisija s tem ni ukvarjala.

Iz prijave in priloženega gradiva IP izhaja, da je odgovorna oseba sama ali s pomočjo drugih obdelovala osebne podatke, pridobljene bodisi v nasprotju s predpisi ali v nasprotju z namenom in privolitvijo posameznikov, na katere se podatki nanašajo, na primer: imetnik je v obdelavo osebnih podatkov privolil izključno za namen usposabljanja in opravljanja strokovnega izpita, odgovorna oseba pa je te podatke sama ali s pomočjo drugih uporabila še za prikazovanje števila članov omenjene organizacije, v kateri opravlja funkcijo predsednice. V zvezi s tem IP v delni odločbi, št. 0612-28/2009/96 z dne 26.06.2009, natančno in utemeljeno ugotavlja, da je odgovorna oseba pri tem ravnala v nasprotju z 10. členom Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1), ki ureja obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju, kamor je umeščena organizacija, v kateri odgovorna oseba opravlja funkcijo predsednice, kar je kršitev dolžnega ravnanja pri opravljanju te funkcije. Tako pridobljene podatke je nato odgovorna oseba uporabila v postopku za podelitev javnega pooblastila, da bi na ta način dokazala izpolnjevanje pogoja za pridobitev javnega pooblastila glede obveznega števila članov, kar je kršitev dolžnega ravnanja v postopku po zakonu oziroma predpisih, ki urejajo podelitev javnih pooblastil na področju, na katerem organizacija zdaj deluje z javnim pooblastilom. S kršitvijo dolžnega ravnanja je torej odgovorna oseba organizacije omogočila pridobitev javnega pooblastila in koristi, ki iz tega izhajajo. Takšno ravnanje odgovorne osebe, ki s kršitvijo dolžnega ravnanja drugemu omogoča pridobitev koristi, ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2. člena ZPKor.

S tem je načelno mnenje utemeljeno.

Drago Kos

Predsednik

Načelno mnenje številka 174
Pomakni se na vrh