Načelno mnenje številka 178

Ravnanje odgovorne osebe – predstojnice kliničnega oddelka v eni od slovenskih bolnišnic, ki v prostorih oddelka društvu, katerega ustanovitelja sta njen sin in izvenzakonski partner, omogoča brezplačno izvajanje praktičnega dela izobraževanja s področja dela tega oddelka, zaradi česar društvu nastane neupravičena korist, ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2. člena ZPKor.

Na podlagi 18.člena Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04, v nadaljevanju ZPKor) in 13.člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št.105/04) je Komisija za preprečevanje korupcije na seji dne 11.9.2009 sprejela naslednje

Načelno mnenje številka 178

  • Ravnanje odgovorne osebe – predstojnice kliničnega oddelka v eni od slovenskih bolnišnic, ki v prostorih oddelka društvu, katerega ustanovitelja sta njen sin in izvenzakonski partner, omogoča brezplačno izvajanje praktičnega dela izobraževanja s področja dela tega oddelka, zaradi česar društvu nastane neupravičena korist, ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2. člena ZPKor.

Obrazložitev

Komisija za preprečevanje korupcije je prejela anonimno prijavo suma korupcije, iz katere izhaja sum za nepravilnosti pri poslovanju kliničnega oddelka v eni od slovenskih bolnišnic. Očitane nepravilnosti se nanašajo na izobraževanje oziroma šolanje, ki se izvaja v prostorih omenjenega oddelka. Pri tem je navedeno dejstvo, da sta soustanovitelja omenjenega društva družinski član in izvenzakonski partner predstojnice tega oddelka.

Pristojnost komisije, da daje načelna mnenja, določa 18. člen ZPKor. Natančneje jo ureja Poslovnik komisije, ki v 1. alinei 13. člena pravi, da komisija sprejema načelna mnenja o tem, ali določeno ravnanje ustreza definiciji korupcije iz ZPKor. Kaj definicija korupcije zajema, je razvidno iz 3. alineje 2. člena ZPKor: “Korupcija” po tem zakonu je vsaka kršitev dolžnega ravnanja uradnih oziroma odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev ali oseb, ki se s kršitvijo lahko okoristijo, zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega.

Poslovnik komisije v drugem odstavku 13. člena določa, da načelna mnenja o korupciji nimajo pravnih ali materialnih posledic. Načelna mnenja niso ne splošni in ne konkretni pravni akti, s katerimi se sicer odloča o pravicah in dolžnostih posameznikov, pač pa le zakonita metoda preprečevanja korupcije, s katero Komisija ne odloča o odgovornosti udeleženih oseb, fizičnih ali pravnih, ampak v načelnih mnenjih ugotavlja dejansko stanje, ki ga nato primerja s pravili dolžnega ravnanja in zakonsko definicijo korupcije po 3. alineji 2. člena ZPKor. Načelna mnenja so le neobvezne smernice, po katerih lahko nedoločeno število nedoločenih subjektov prostovoljno usmerja svoje vedenje in ravnanje, da se na ta način izognejo tveganjem korupcije. To je tudi glavni namen zakonodajalca v ZPKor, ki terja pravočasno odkrivanje, preprečevanje in obvladovanje tveganj, ne le čakanje na nastanek in posledice korupcije. Tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi U-I-57/06 ugotavlja, da preprečevanje korupcije izhaja neposredno iz temeljev pravne države. Zato morajo tudi načelna mnenja o korupciji poleg konkretnih določb upoštevati temeljna načela pravne države, njena vrednostna (etična) merila in pravni red kot celoto.

Komisija je bolnišnico zaprosila za dokumentacijo o pooblastilih predstojnice kliničnega oddelka in o morebitnih pogodbah, sklenjenih med omenjenim društvom in kliničnim oddelkom.

Iz prejete dokumentacije izhaja, da je bil podpisan sporazum o izvajanju šole z delovnega področja oddelka med strokovnim društvom s področja medicine in kliničnim oddelkom ter ustrezno sekcijo v okviru Slovenskega zdravniškega društva (SZD). V sporazumu je poleg drugega navedeno, da klinični oddelek omogoča sodelovanje svojih strokovnjakov pri praktičnih vajah, ki potekajo v njegovih prostorih, pri čemer šolnino prejema omenjeno društvo. V sporazumu ni naveden znesek, ki bi ga društvo poravnavalo javnemu zavodu v smislu obratovalnih stroškov, stroškov rednega vzdrževanja in drugo.

Po sklenjenem sporazumu zastopa klinični oddelek predstojnica oddelka, ki je dokument podpisala z društvom, katerega zastopnik in solastnik je njen izvenzakonski partner. Solastnik omenjenega društva je tudi sin predstojnice, podpisnice sporazuma.

Zakon o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Ur.l. RS, št. 14/2007, v nadaljevanju ZSPDPO) v tretjem odstavku 2. člena določa, da se 2., 5. in 7. poglavje tega zakona uporabljajo tudi za stvarno premoženje v lasti javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov, javnih agencij in javnih skladov, če ni urejeno drugače.

4. člen ZSPDO določa gospodarno rabo stvarnega premoženja pri prodaji ali oddaji v najem, prvi odstavek 25. člena pa predpisuje upravljanje z nepremičninami, ki obsega:

  • skrb za pravno in dejansko urejenost,
  • investicijsko vzdrževanje,
  • oddajo v najem,
  • oddajo v brezplačno uporabo.

Nepremično premoženje, ki ga začasno ne potrebuje noben uporabnik, se lahko da v brezplačno uporabo z neposredno pogodbo tudi nevladnim organizacijam, ki delujejo v javnem interesu za izvajanje dejavnosti, za katero je ustanovljeno, vendar morajo biti v pogodbi o brezplačni uporabi nepremičnega premoženja opredeljeni obratovalni stroški, stroški rednega vzdrževanja in drugi stroški, za katere se stranki dogovorita s pogodbo (28. člen ZSPDPO ). Poleg tega je Komisija tudi ugotovila, da v mnenju opisano društvo nima statusa društva v javnem interesu po določilih Zakona o društvih (Ur.l. RS, št. 61/2006), da bi mu javni zavod lahko dal nepremičnino v brezplačno uporabo.

Poleg navedenega je Komisija ugotovila, da predstojnica oddelka v skladu s statutom bolnišnice nima pooblastil za zastopanje v pravnem prometu. Po pojasnilu bolnišnice je zakoniti zastopnik za sklepanje pravnih poslov v njenem imenu in za njen račun generalni direktor bolnišnice.

Iz opisanega sledi, da je predstojnica kliničnega oddelka v obravnavanem primeru s podpisom sporazuma prekoračila svoja pooblastila in da v sklenjenem sporazumu ni upoštevala načela gospodarnosti, s tem kršila dolžno ravnanje in omogočila neupravičeno korist društvu, katerega solastnika sta njen sin in izvenzakonski partner, ki društvo tudi zastopa. Zaradi navedenega ravnanje odgovorne osebe – predstojnice oddelka ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2. člena ZPKor.

S tem je načelno mnenje utemeljeno.

Drago Kos

Predsednik

Načelno mnenje številka 178
Pomakni se na vrh