Posvet o skupnih vrednotah in etiki v javnem prostoru: Na integriteti utemeljena odgovornost za skupne vrednote

Komisija za preprečevanje korupcije je letos tretje leto zaporedoma organizirala javno razpravo o skupnih vrednotah in etiki v javnem prostoru. Tradicionalni dogodek, namenjen premisleku širše javnosti k razpravi o skupnih vrednotah, je potekal v dvorani Državnega sveta. Letos je bil posvečen počastitvi 20. obletnice samostojnosti Republike Slovenije ter mednarodnemu dnevu boja proti korupciji oz. Konvenciji Združenih narodov proti korupciji, ki je bila sprejeta na današnji dan leta 2003, v začetku prihodnjega leta pa bo pod enakim naslovom izdan tudi zbornik s prispevki avtorjev.

Spodbuda širši javnosti k razpravi o skupnih vrednotah in načinih, kako s konsenzom ter družbeno odgovornostjo do teh vrednot preseči medsebojne razlike in nesoglasja, ki pomenijo oviro na poti do sreče in blaginje ter razviti nove modele upravljanja in razvoja na nacionalni ter globalni ravni, so bile ambicije prizadevanj pri pripravi zdaj že tradicionalnega posveta o vlogi skupnih vrednot in etike v javnem prostoru in zbornika, ki bo kot nadgradnja dogodka izdan v začetku leta 2012. V njem bodo združeni prispevki govorcev, nadgrajeni z razmišljanji iz današnjega posveta, in dodatni prispevki avtorjev, ki na današnjem dogodku niso bili prisotni.

V posvetu pod vodstvom namestnice predsednika Komisije za preprečevanje korupcije dr. Liljane Selinšek so kot slavnostni govorci sodelovali: dr. Janek Musek: Vrednote, družba prihodnosti in Slovenija, Peter Kovačič Peršin: Etos osebe (vrlin), dr. Igor Pribac: Javna etika, dr. Albin Igličar: Vrednote in etika v zakonodajni dejavnosti, dr. Miro Cerar: Etika sodnika in mag. Bećir Kečanović: Na integriteti utemeljena odgovornost javnega sektorja.
Dogodek je otvoril predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Goran Klemenčič, ki poudarja, da je pomembno odpirati javni prostor razpravi o etiki in vrednotah: »Korupcija v Sloveniji je problem. Redko je korupcija vzrok, ampak je njena razširjenost posledica stanja družbenih anomalij, vrednostne krize in širših strukturnih težav. Za njihovo reševanje pa nista dovolj le učinkovitost in profesionalizem, saj sta oba brez etosa, vrednot in integritete lahko celo bolj nevarna kot zgolj apatija in pasivnost.«
Razprava je pokazala, da v družbi obstaja veliko pomanjkanje odnosa do vrednot. Prav tako se ponovno potrjuje prepričanje, da obstajajo temeljne vrednote, v katere ne kaže dvomiti, kar je bilo ugotovljeno na tudi posvetih iz prejšnjih let. Ena od ključnih vrednot, ki ji je bil namenjen današnji posvet, je plebiscitarna odločitev o lastni državi. Gre za vrednoto, za katere ohranitev si moramo prizadevati ne glede na težave, s katerimi se soočamo.
Dolgoročni cilj posveta in zbornika je, da javni sektor, še posebej izobraževalne institucije, na konceptu globalne etike in univerzalnega načela integritete, kakor je ta zasnovan v konvenciji ter mednarodni etični infrastrukturi, zgradi celovito platformo za krepitev odgovornosti do temeljnih vrednot posameznika, naravnega in socialnega okolja, vladavine prava ter pravne države. Govorci in razpravljajoči so v sklepnem delu posveta izrazili željo po več tovrstnih dogodkih in predvsem pomembnosti nadaljevanja javne razprave o pomenu skupnih vrednot in etike v javnem prostoru.
Sicer je prva tovrstna razprava, ki je potekala koncem leta 2009, predstavila stališča teologov in laičnih mislecev, ki so se strinjali, da v odnosu do temeljnih vrednot človeka in družbe ne bi smelo biti bistvenih razlik. Lanski posvet je poudaril vrednote in načela integritete, transparentnosti ter odgovornosti javnega sektorja, tako kot jih je v povezavi s preprečevanjem korupcije v zadnjih dveh desetletjih razvila Generalna skupščina Združenih narodov in jih v sodelovanju s članicami opredelila v Konvenciji Združenih narodov proti korupciji.
Posvet o skupnih vrednotah in etiki v javnem prostoru: Na integriteti utemeljena odgovornost za skupne vrednote
Pomakni se na vrh