Leto dni slovenskega članstva v OECD

Ljubljana – Mineva leto dni, odkar je Slovenija s predajo listine o pristopu h Konvenciji o Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) tudi formalno postala njena članica. Z lanskim vstopom Slovenije, Estonije in Izraela ima tako OECD že 34 članic, o vstopu v to skupino držav pa se pogajajo tudi Rusija in pet velikih gospodarstev – Brazilija, Kitajska, Indija, Indonezija ter Južna Afrika.

Javnosti manj prepoznavna, a obsežna in pomembna vloga OECD so aktivnosti na področju omejevanja korupcije v mednarodnih transakcijah. OECD je bil poleg Sveta Evrope prva mednarodna organizacija, ki se je temu področju strokovno posvetila že konec osemdesetih let in sprejela Konvencijo o boju proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju. Slovenija je postala članica omenjene konvencije in s tem tudi njene delovne skupine že več let pred njenim polnopravnim sprejemom v OECD, sedanji predsednik komisije Goran Klemenčič pa je bil s strani držav članic leta 2004 imenovan tudi v upravni odbor te delovne skupine.

Slovenija je bila v okviru delovne skupine predmet prve in druge faze ocenjevanja, priporočila, ki jih je v zvezi s tem izdala delovna skupina, pa bodo predmet tretje faze ocenjevanja v letu 2013. Celotna poročila o ugotovitvah OECD na tem področju glede Slovenije so dostopna tudi na spletni strani komisije. Slovenija kot članica omenjene delovne skupine sodeluje tudi kot ocenjevalka, v preteklosti je bila med drugim del ocenjevalne skupine za Turčijo, pred kratkim pa je skupaj s Španijo sodelovala pri ocenjevanju Mehike.

Sicer OECD letos praznuje 50. obletnico obstoja, ki jo je v maju obeležila s Forumom »Boljše politike za boljše življenje.« Foruma, ki je potekal 24. in 25. maja 2011, so se udeležili številni državniki – med njimi tudi predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Turk – in ugledni predstavniki iz akademskega in poslovnega okolja ter predstavniki civilne družbe. Na posebno povabilo se je foruma udeležil tudi predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Goran Klemenčič.

Ob tej priložnosti je potrebno poudariti, da kljub jasnim mednarodnim standardom in zavezam, ki jih prinaša omenjena Konvencija OECD s področja korupcije, ostaja dejstvo, da sta – z redkimi izjemami – pripravljenost in učinkovitost razvitih držav za pregon lastnih korporacij, ki s podkupninami pridobivajo posle v drugih, predvsem v tranzicijskih in državah v razvoju, še vedno na relativno nizkem nivoju.

Leto dni slovenskega članstva v OECD
Pomakni se na vrh