KPK sprejela tri sistemska načelna mnenja in dvoje ugotovitev o konkretnem primeru

Komisija za preprečevanje korupcije se pogosto srečuje s prakso, ki pomeni nasprotje interesov ali pa tveganje za njegov nastanek. Senat komisije je zato sprejel tri sistemska načelna mnenja s tega področja. Poleg tega je komisija objavila dvoje ugotovitev o konkretnem primeru, in sicer v zadevi dr. Gregorja Pivca in zadevi Mitje Starca ter dr. Mitje Briclja.  

1.) Sistemsko načelno mnenje glede nedovoljenih praks v javnem sektorju pri najemanju odvetniških storitev:

  • ravnanje funkcionarja, poslovodne oziroma druge uradne osebe, ki za opravljanje storitev pravnega zastopanja in svetovanja subjektu javnega sektorja pooblasti ali sodeluje pri odločanju o podelitvi pooblastila odvetniku, odvetniški pisarni ali odvetniški družbi, s katero ima ali je do nedavnega imela odprto zasebno pooblastilno razmerje, ustreza definiciji nasprotja interesov po ZIntPK;
  • ravnanje odgovorne osebe subjekta javnega sektorja, ki zasebno pooblasti odvetnika, odvetniško pisarno ali odvetniško družbo, ki v istem času opravlja storitve za ta subjekt javnega sektorja, predstavlja realno korupcijsko tveganje oziroma tveganje za nastanek nasprotja interesov in je zato v nasprotju s pričakovano integriteto funkcije ali službe po ZIntPK.

2.) Sistemsko načelno mnenje glede dolžnosti izogibanja nasprotju interesov pri odločanju na svetih javnih zavodov in podobnih kolektivnih organov subjektov javnega sektorja:

  • glasovanje člana sveta javnega zavoda oziroma podobnega kolektivnega organa subjekta javnega sektorja zase, za svojega družinskega člana ali za drugo povezano osebo (osebo, s katero član sveta ima ali je imel osebne, poslovne ali politične stike) predstavlja ob pogojih iz tega načelnega mnenja nedovoljeno nasprotje interesov po zakonu in so se mu člani takih organov dolžni izogniti;
  • prav tako predstavlja nedovoljeno nasprotje interesov sodelovanje člana sveta zavoda oziroma podobnega kolektivnega organa subjekta javnega sektorja pri obravnavi ali odločanju o dodeljevanju sredstev ali potrjevanju projektov, pri katerih ima član organa sam, njegovi družinski člani ali z njim povezane osebe zasebni interes.

3.) Sistemsko načelno mnenje glede krepitve integritete in omejevanja nasprotja interesov pri delovanju različnih komisij, svetov in delovnih skupin, v katerih sodelujejo posamezniki, ki niso zaposleni v javnem sektorju:

  • organi javnega sektorja, pri katerih delujejo različne komisije, delovne skupine, sveti in druga posvetovalna, nadzorna ali strokovna telesa, sestavljena (tudi) iz zunanjih članov, so dolžni v zvezi z delom tovrstnih teles in pri imenovanju zunanjih članov sprejeti ustrezne ukrepe s ciljem obvladovanja tveganj za nastanek nasprotja interesov; v nasprotnem primeru so lahko odgovorne osebe subjekta javnega sektorja, pri katerih tovrstna telesa delujejo, odgovorne za kršitev dolžnega ravnanja po ZIntPK.

Celotni dokumenti so objavljeni na spletnih straneh komisije, v rubriki Odločitve in mnenja komisije – Načelna mnenja.

 

Poleg sistemskih načelnih mnenj je senat komisije sprejel dvoje ugotovitev o konkretnem primeru, in sicer:

1.) Ugotovitve o konkretnem primeru v zadevi suma koruptivnega ravnanja pri financiranju doktorskega študija dr. Gregorja Pivca, direktorja UKC Maribor:
  • Univerzitetni klinični center Maribor namenja za izobraževanje svojih zaposlenih relativno visoka javna finančna sredstva, pri čemer komisija ugotavlja, da zaradi pomanjkljivih notranjih standardov in nedoslednega nadzora niso v celoti obvladana korupcijska tveganja, kar je posebej prišlo do izraza v povezavi s financiranjem doktorskega študija direktorja UKC Maribor dr. Gregorja Pivca, ki je kršil dolžno ravnanje in prestopil meje pravic poslovodne osebe, s tem, ko je brez predhodne odobritve Sveta zavoda UKC Maribor in na račun zavoda naročil storitve Marka Žureja za potrebe svojega doktorata;
  • Komisija tudi ugotavlja, da UKC Maribor plačuje letno sorazmerno visoke zneske javnih sredstev za objave svojih zaposlenih v tujih znanstvenih in strokovnih revijah, s katerimi ti pridobivajo točke za ustrezne habilitacije. To nakazuje širši problem integritete v akademskem okolju (z vidika ZIntPK tudi javnem sektorju). Gregorju Pivcu je UKC Maribor leta 2006 plačal objavo članka v reviji Wiener Klinische Wochenschrift. Istega leta so tej reviji plačali še za objavo 17 drugih člankov in za to namenili skupaj 13.398,36 evra (v obdobju 2005–2011 so za objave člankov doktorskih študentov namenili skupaj 72.687,91 evra javnih sredstev).
                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                  Sprejeti dokument je skupaj z odgovoroma obravnavanih oseb objavljen na spletnih straneh komisije v rubriki Odločitve in mnenja komisije ­ – Zaključne ugotovitve.
2.) Ugotovitve o konkretnem primeru v zadevi suma koruptivnega ravnanja nekdanjega in sedanjega direktorja na Inštitutu za vode Republike Slovenije Mitje Starca in dr. Mitje Briclja:
  •  Nekdanji direktor Inštituta za vode Republike Slovenije Mitja Starec in sedanji direktor dr. Mitja Bricelj (odgovorni osebi) sta s kršenjem določil Zakona o javnem naročanju, ki v 6. do 9. členu govorijo o temeljnih načelih ravnanja v postopkih javnega naročanja, zasebnim podjetjem, v katerih so kot solastniki ali poslovodne osebe udeleženi nekdanji in sedanji zaposleni na Inštitutu za vode, in drugim, že pred izvedenimi razpisi znanim podjetjem, omogočila premoženjsko korist v ocenjeni vrednosti več kot pol milijona evrov.
  •  S takim ravnanjem sta nekdanji in sedanji direktor javnega zavoda v lasti države uresničila vse znake korupcije, kot jo opredeljuje prva točka 4. člena ZIntPK (oziroma jo je opredeljevala tretja točka 2. člena Zakona o preprečevanju korupcije), ravnala pa sta tudi v nasprotju z zahtevano integriteto uradnih oseb, kot jo opredeljuje tretja točka 4. člena ZIntPK. Nekdanji in sedanji direktor Inštituta za vode sta po 5. 6. 2010 tudi podpisovala pogodbe brez obvezne protikorupcijske klavzule, kot to določa druga točka 14. člena ZIntPK, aneksi k pogodbam po navedenem datumu pa so bili podpisani za nazaj in z navedbo datuma pred podpisom osnovnih pogodb.
                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                  Sprejeti dokument je skupaj z odgovorom obravnavanih oseb objavljen na spletnih straneh komisije v rubriki Odločitve in mnenja komisije ­ – Zaključne ugotovitve.
KPK sprejela tri sistemska načelna mnenja in dvoje ugotovitev o konkretnem primeru
Pomakni se na vrh