Neresnično in zavajajoče medijsko poročanje o KPK

Danes, 29. 10. 2012, je bil v časopisu Dnevnik objavljen članek, ki neresnično poroča o Komisiji za preprečevanje korupcije. Vsekakor je vsaka kritika legitimna – vseeno pa komisija kot institucija v tem občutljivem času ne more dopustiti, da tovrstno poročanje ostane brez odziva, saj neupravičeno spodkopava institucijo, njene zaposlene in njeno delo.

Podmena članka o tem, da na komisiji zadeve ostajajo v predalih, je namreč neresnična, hkrati pa tudi žaljiva do institucije in sodelavcev komisije. Da podmena članka ne drži, ampak nasprotno, kažejo v nadaljevanju predstavljeni podatki o delu komisije oziroma izvajanju zakonskih nalog v letu 2011 in delu 2012. Zaradi objektivnega prikaza dejstev dela komisije v zadnjem obdobju pa je smiselno primerjati tudi podatke iz minulega, obdobja 2008 in 2009.

NADZOR IN PREISKAVE v 2011 IN DELU 2012

  • 2186 (2011:1237; 10/2012: 949) prejetih prijav;
  • 99 (2011:46; 10/2012: 53) sej senatov komisije;
  • 2603 (2011:1389; 10/2012: 1214) zaključenih zadev s področja suma korupcije na podlagi prijav, zahtev pristojnega organa ali na lastno pobudo;
  • 1548 (2011:751; 10/2011:797) pisnih zahtev pravnim osebam javnega in zasebnega prava za posredovanje dokumentacije in podatkov;
  • 86 prekrškovnih postopkov uvedenih zoper fizične osebe, pravne osebe in odgovorne osebe pravnih oseb zaradi kršitev določb ZIntPK, zaključenih 48;
  • 33 (2011: 13; 10/2012: 20) sistemskih načelnih mnenj, pojasnil, priporočil, ugotovitev in ocen korupcijskih tveganj v konkretnih primerih;
  • 18 (2011: 5; 10/2012: 13) opozoril oziroma pozivov za uveljavljanje ničnosti prek 100 poslov, sklenjenih med javnim in zasebnim sektorjem, zaradi kršitev določb ZIntPK;
  • 125 občin, v katerih so bile z lastno dejavnostjo komisije identificirane kršitve prepovedi omejitev poslovanja s strani županov, podžupanov in občinskih svetnikov;
  • 349 (2011: 237; 10/2012: 115) naznanil ter ovadb policiji oziroma državnemu tožilstvu zaradi sumov kaznivih dejanj;
  • 632 (2011: 327; 10/2012: 305) pobud drugim državnim organom (večinoma inšpekcijskim organom, pa tudi Računskemu sodišču RS, Davčni upravi RS, Uradu RS za preprečevanje pranja denarja, Uradu RS za nadzor proračuna, Informacijskemu pooblaščencu, Uradu RS za varstvo konkurence …) zaradi sumov kršitev iz njihovih pristojnosti;
  •  5 (2011: 2; 10/2012: 3) dovoljenj za izvzetje iz dolžnosti vključitve protikorupcijske klavzule v pogodbe;
  • 16 (2011: 14; 10/2012: 2) opozoril funkcionarjem glede nezdružljivosti funkcij;
  •  5 (2011: 3; 10/2012: 2) odločb poklicnim funkcionarjem za opravljanje dodatne pridobitne dejavnosti;
  •  61 (2011: 50; 10/2012: 11) splošnih in usmerjenih nadzorov nad premoženjskim stanjem zavezancev;
  • verifikacija 8634 obrazcev za prijavo premoženjskega stanja (2012);
  •  58 registriranih lobistov (stanje na 1. 10. 2012), 62 izvedenih upravnih postopkov za vpis in 3 postopki za izbris iz registra v letu 2011 in 4 izvedeni upravni postopki za vpis in 5 postopkov izbrisa v letu 2012;
  • 141 (2012) pregledanih in preverjenih letnih poročil lobistov;
  • 275 (2011: 129; 10/2012: 146) verificiranih prijav lobističnih stikov;
  • 55 (2011: 33; 10/2012: 22) postopkov z zaščitenimi prijavitelji;
  •  sodelovanje v 3 različnih specializiranih preiskovalnih skupinah s Specializiranim državnim tožilstvom in Nacionalnim preiskovalnim uradom (2012);
  •  izdelava metodologije sistemskih nadzorov ter izvedba pilotnega projekta (2012);

PREVENTIVA IN INTEGRITETA V 2011 IN DELU 2012

  •  1709 (2011: 842; 10/2012: 867) pravnih mnenj, pojasnil in odgovorov pravnim in fizičnim osebam iz javnega in zasebnega sektorja;
  • 119 (2011: 93; 10/2012: 26) usposabljanj in izobraževanj za javni sektor s področja omejevanja korupcije, integritete, nasprotja interesov ter lobiranja;
  • 32 (2011: 20; 10/2012: 12) danih komentarjev in pobud resornim ministrstvom, vladi in državnemu zboru glede sprememb zakonodaje in predpisov;
  • 1216 preliminarno pregledanih načrtov integritete subjektov javnega sektorja;
  •  6 tiskanih publikacij za splošno in ciljne javnosti z različnih področij dela;
  • aplikacija SUPERVIZOR;
  • spletni projekt TRANSPARENTNOST (Supervizor, lobistični stiki, javna naročila);
  • organizacija 5 posvetov oziroma konferenc z drugimi državnimi organi in nevladnimi institucijami;
  • ustvarjalni natečaj za osnovne šole (2011);
  • ustvarjalni natečaj za osnovne šole (2012);
  • pilotni projekt e-učilnica za področje korupcije (v sodelovanju z Upravno akademijo);
  • oblikovanje metodologije izdelave načrtov integritete za subjekte javnega sektorja;

MEDNARODNA DEJAVNOST V 2011 IN DELU 2012

  • zastopanje RS v različnih mednarodnih delovnih telesih in odborih – GRECO (Svet Evrope), Delovna skupina za podkupovanje tujih javnih uslužbencev (OECD), Odbor konvencije proti korupciji (Združeni narodi), Mednarodna protikorupcijska akademija (IACA), Skupina ekspertov proti korupciji (Evropska komisija), Evropski partnerji proti korupciji (EPAC);
  •  izdelava in implementacija (skupaj z NPU in partnerskimi institucijami iz Avstrije in Slovaške) projekta EACT (European Anti-Corruption Training);redno bilateralno sodelovanje (usposabljanja, prenos znanja, …) z državami EU in JV Evrope;

ODNOSI Z JAVNOSTMI V 2011 IN DELU 2012

  • v povprečju 50 do 60 pisnih odgovorov na vprašanja novinarjev mesečno;
  • 93 (2011: 30; 10/2012: 63) zahtev za dostop do informacij javnega značaja;
  • prenovitev spletne strani, ki je dnevno osvežena;
  •  mesečno izdajanje KPK Vestnika (od aprila 2011 dalje);

 

V nadaljevanju objavljamo vprašanja, ki smo jih prejeli od časopisa Dnevnik (in odgovore komisije nanje), pri čemer se je dalo sklepati, da bo prispevek objavljen ne glede na to, ali oziroma kako bo komisija na vprašanja odgovorila. Komisija je na dvoje vprašanj odgovorila že v četrtek, na preostala pa v petek. Vsebina prispevka je taka, kot jo imamo priložnost prebrati v danes objavljenem članku in samo potrjuje dejstvo, da so bila vprašanja in odgovori komisije novinarjema očitno nepotrebni. Zaradi zanimanja javnosti za delo komisije in želje, da se o njenem delu poroča korektno, objavljamo vprašanja in odgovore v celoti:

1. V kateri fazi je postopek v zvezi s TEŠ6?

“Komisija za preprečevanje korupcije postopka, ki zadeva kršitev določb Zakona o preprečevanju korupcije ter Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, še ni zaključila, je pa zaradi domnevnih nepravilnosti, ki sodijo v pristojnost drugih organov, le-te že obvestila. V februarju 2011 je bila obveščena Policijska uprava Celje, v februarju 2012 Nacionalni preiskovalni urad ter v marcu 2012 Okrožno državno tožilstvo v Celju. Prav tako je komisija februarja 2012 z vmesnimi ugotovitvami, v katerih je opozorila na možnost nastanka določenih kršitev/nepravilnosti, seznanila Vlado RS, AUKN, Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za gospodarstvo ter Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in jih pozvala k ukrepanju v okviru njihovih pristojnosti. Sicer pa je komisija v že javno objavljenih vmesnih ugotovitvah v tej zadevi navedla, da je svoje pristojnosti zaradi vezanosti zadeve na stari Zakon o preprečevanju korupcije v večji meri izčrpala.”

2. V kateri fazi je postopek v zvezi z gradbenim kartelom?

Vprašanje ustvarjanja kartela je zgolj eno od vprašanj širšega področja gradbeništva, zato je komisija to področje začela obdelovati s sistemskega vidika. Del teh ugotovitev bo predstavljen tudi v obdobnem poročilu komisije.

3. V kateri fazi je postopek v zvezi s Sazasom?

Problematika združenj avtorjev, med njimi tudi Sazasa, je v veliki meri posledica pomanjkanja varovalk v področni zakonodaji. V pripravi so spremembe področne zakonodaje, pri katerih je s svojimi predlogi sodelovala tudi komisija. Ocenjujemo, da je predlagatelj zakona v sedanji fazi ustrezneje vpeljal rešitve, ki zmanjšujejo korupcijska tveganja. Predvidevamo, da bo s tem preseženo stanje, ko je ravnanje odgovornih oseb pogosto v mejah zakonitega, istočasno pa izjemno problematično. Glede odprtih zadev, povezanih z združenjem Sazas, lahko povemo zgolj, da so nekatere izmed njih še v teku, pri čemer vam tudi zaradi varovanja identitete prijaviteljev več podatkov ne moremo posredovati.

4. Po kakšnem kriteriju KPK izbira postopke?

“Komisija postopke, opredeljene v prvem odstavku 13. člena ZIntPK, prične na podlagi prijav znanih/anonimnih prijaviteljev, na zahtevo organa iz drugega odstavka 13. člena ZIntPK ali po uradni dolžnosti. Večina postopkov je uvedenih na podlagi prijav, pri čemer je prijava, ki “prestane” predhodni preizkus – torej ki ni zavržena, zavrnjena ali zaradi nepristojnosti odstopljena v nadaljnje reševanje drugim organom – uvrščena v vrstni red reševanja glede na kriterije, določene v 45. členu Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije. Vrstni/časovni red reševanja zadeve sprejme senat komisije na predlog notranje enote komisije, ki je prijavo vsebinsko pregledala.”

5. Koliko zadev je bilo odprtih, ko je g. Klemenčič nastopil mesto predsednika komisije, koliko zadev ste v vmesnem času dobili v odločanje in ali ste zmanjšali zaostanke?

“Ob prevzemu poslov je komisija od prejšnje KPK “podedovala« okoli 1400 nerešenih zadev. V vmesnem času smo začeli z obravnavo novih zadev, kot navedeno spodaj:
– od 1. 10. 2010 do 31. 12. 2010 je komisija prejela 121 prijav (v tej številki so vključeni tudi postopki, začeti po uradni dolžnosti);

– v letu 2011 je komisija prejela 1438 prijav (v tej številki so vključeni tudi postopki, začeti po uradni dolžnosti);

– v letu 2012 (do 1. 10. 2012) je komisija prejela 951 prijav glede suma korupcije in ostalih kršitev ZIntPK (v tej številki so vključeni tudi postopki, začeti po uradni dolžnosti);

Od nastopa mandata sedanjega vodstva komisije 1. 10. 2010 je bilo zaključenih 2702 zadev. Ocenjujemo, da smo z novo organizacijo komisije in z novim, bolje strukturiranim načinom dela uspeli v večji meri obvladati tekoči pripad zadev in hkrati odpraviti večino zaostankov. Kljub temu – ali ravno zaradi tega – komisiji zmanjkuje osebja in časa za hitrejše zaključevanje obsežnih in vsebinsko zelo zahtevnih zadev, kot so bili na primer zadeva Večer-3Lan-NKBM, Telekom Slovenije, sistemski nadzor Občine Kamnik, nezakonito lobiranje, stečajni postopki Itd. Komisija je, in to ni zgolj beseda, kadrovsko in finančno izrazito podhranjena.

Komisija je že v letu 2010 po posebej sprejeti metodologiji pričela z odpravo zaostankov. S tem je tudi aktivno nadaljevala. Zaradi sprejetega poslovnika (marca 2012), ki je časovno omejil/predvidel reševanje novih prijav, je namreč želela zaključiti zadeve, za katere je moč ugotoviti, da ali ne sodijo v pristojnost komisije ali pa ne izkazujejo kršitev ZIntPK. Komisija je takšno rešitev predvidela v načrtu integritete in tako oblikovala posebno delovno skupino, ki je pregledala prijave, prejete šest mesecev pred uveljavitvijo poslovnika – in v kolikor je bilo ugotovljeno, da “izpolnjujejo” enega od kriterijev iz predhodnega preizkusa, ki ne utemeljuje nadaljnjega postopanja, je delovna skupina komisiji bodisi predlagala zavrženje, zavrnitev ali odstop prijave v reševanje pristojnemu organu.”

6. V kolikšnem času povprečno KPK odloči v primeru določene zadeve?

“Čas zaključka zadeve v mnogih primerih ni odvisen od aktivnosti komisije, saj se naše aktivnosti pogosto prepletajo ali usklajujejo z drugimi pristojnimi organi (inšpekcijski organi, Urad za preprečevanje pranja denarja, policija, tožilstvo, nadzorni organi občin ali gospodarskih družb v večinski državni lasti …).

Kadar komisija v določenem postopku zazna sume kaznivih dejanj, o tem obvesti policijo ali tožilstvo in od takrat naprej je postopek komisije praviloma podrejen predkazenskemu postopku. Iz opisanega razloga komisija, torej da ne bi otežila ali onemogočila učinkovite izvedbe predkazenskih postopkov, ne more nadaljevati svojih aktivnosti do zaključka oziroma obvestila policije, da njene aktivnosti ne bi škodovale njihovemu postopku. Zaradi tega statistični podatek o času reševanja zadev na komisiji ne bi bil verodostojen. Komisija je sicer v več zadevah, ki jih je začela sama, bila kasneje vključena v preiskovalne skupine pod vodstvom državnega tožilca. Opisano pomeni, da je kljub poteku predkazenskega postopka komisija na posamičnem primeru še vedno aktivna, vendar zgolj do mere, ko to ne škoduje predkazenskemu postopku oziroma v okviru dela preiskovalne skupine.

Dodajamo, da praviloma komisija prednostno obravnava primere iz 45. člena svojega poslovnika, ki ga je sprejela v letošnjem marcu, prav tako pa prednostna obravnava velja za primere po 2. odstavku 13. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ko zahtevo za uvedbo postopka podajo: državni zbor,vlada, računsko sodišče, varuh človekovih pravic, državna revizijska komisija, informacijski pooblaščenec, Banka Slovenije in drugi samostojni državni organi ali javnopravne institucije s področja finančnega poslovanja, vrednostnih papirjev, varstva konkurence in preprečevanja pranja denarja,sodni svet, državno tožilski svet,državno tožilstvo in sodišče, če ne gre za dejanja, ki sta jih pristojna preganjati oziroma odločati o njih v okviru svojih zakonskih pristojnosti. Poleg tega komisija lahko na podlagi iste zakonske določbe odloči, da ne bo uvedla postopka ali določila prednostne obravnave, če zadevo obravnava drug pristojen organ ali sodišče.”

7. Kdaj bo končana faza ugotavljanja premoženja politikov?

“Nadzor na premoženjskim stanjem določenih funkcionarjev, ki ga opravlja komisija, je v zaključni fazi obdelave in vrednotenja zbranih podatkov in gradiva.”

8. Ali menite, da bi morala tudi za podjetja, ki so v večinski lasti države oziroma občin, veljati pravila transparentnosti? Kaj bi bilo po vašem mnenju nujno podvreči večji transparentnosti? So to tudi odvetniške storitve?

Komisija je že podala pobudo, tudi AUKN, da bi vpeljali rešitev, po kateri bi bili v ustreznem okviru v aplikacijo Supervizor vključeni tudi odhodki državnih podjetij, seveda tudi odhodki za plačila odvetnikov. Komisija sama, brez sodelovanja drugih subjektov, zakonske možnosti za vpeljavo tovrstne rešitve nima, se pa zanjo močno zavzema.”

9. Javne zavode ste opozorili na konfliktno najemanje odvetnikov. Ali je po vašem mnenju sporno, da zasebni odvetnik predsednika vlade zastopa podjetja, ki so v večinski ali celo 100-odstotni lasti države oziroma da zastopa javne zavode?

Opozorilo komisije se je nanašalo na okoliščine konkretnega primera, v katerih je zaznala nasprotje interesov – tako pri predsedniku vlade, kot pri nekaterih direktorjih javnih zavodov. Dejstvo, da ima nek odvetnik pooblastilno razmerje z določenim funkcionarjem, samo po sebi še ne pomeni, da za tega odvetnika velja prepoved opravljanja poklica oziroma da ne sme sklepati poslov z javnim sektorjem. Vse je namreč odvisno od konkretnih okoliščin posameznega primera. Je pa sporno, če odvetnik dobiva posle v javnem sektorju ali državnih podjetjih zaradi vpliva tega funkcionarja in nedopustno, če posle dobiva zaradi nedovoljenega vplivanja tega funkcionarja – pooblastitelja. Opozarjamo pa, da se je z vidika ZIntPK in prepovedi nasprotja interesov sporna praksa uporabe odvetnikov, ki po eni strani v različnih pravnih postopkih neposredno zastopajo funkcionarja ali predstojnika državnega organa oziroma javnega zavoda kot fizično osebo, obenem pa sklepajo pogodbe oziroma so pooblaščeni za pravno zastopanje javnega subjekta, ki ga ta funkcionar nadzoruje ali vodi, očitno in brez zadržkov razširila.”

10. Ali se na komisiji za preprečevanje korupcije sproti seznanjate s primeri, ko se pred komisijo znajde oseba, ki jo sicer zasebno zastopa odvetniške pisarna soproge predsednika komisije? 11. V kolikih primerih se je predsednik komisije doslej izločil iz postopka zaradi povezave med stranko v postopku z njegovo soprogo?

“Predsednik komisije in njegova namestnika so iz obravnave in odločanja v neki zadevi izločeni vedno, kadar nastopijo absolutni izločitveni razlogi, ki so predvideni v poslovniku. (Izločitev člana senata ali uslužbenca komisije ureja poslovnik komisije v členih od 19. do 21.) Kadar nastopijo relativni izločitveni razlogi, pa o (ne)izločitvi odločita preostala dva člana senata. Komisija posebne statistike o tem, kolikokrat je bil izločen kateri od članov senata, ne vodi, je pa v spisu vsake zadeve zabeleženo, če je kateri izmed članov senata izločen. Ko pride do izločitve, je ta popolna, kar pomeni, da izločeni član senata v zadevi ne prejema nobenih informacij, zadeve ne obravnava in tudi o njej ne odloča.

Ker se vaše vprašanje nanaša na predsednika komisije, vam posredujemo primer, v katerem so nastopili relativni izločitveni razlogi: Goran Klemenčič (predsednik komisije) je vodjo Službe za nadzor in preiskave ter preostala dva člana senata na 22. seji senata komisije dne 24. 5. 2012 v skladu z 21. členom poslovnika seznanil z okoliščinami, ki bi lahko zbujale videz pristranskosti, in predlagal, da odločita o njegovi izločitvi. Senat komisije v sestavi Rok Praprotnik (namestnik predsednika) in dr. Liljana Selinšek (namestnica predsednika) je po opravljeni razpravi in razjasnitvi vseh relevantnih okoliščin sprejel sklep, da se predsednika ne izloči iz obravnavanja in odločanja v tej zadevi (op. – zadeva nadzor nad premoženjskim stanjem predsednika vlade).”

Neresnično in zavajajoče medijsko poročanje o KPK
Pomakni se na vrh