A, B, C IGRALCI

V zadnjem času je zelo veliko govora o tem, da imamo v Sloveniji zelo nizko kvaliteto vladanja in tudi upravljanja kapitalskih naložb države. Posledica naj bi bila slabo delovanje javnega sektorja in prenizka donosnost (če sploh) podjetij v državni lasti. Zdi se, da je tovrstno stališče že široko sprejeto in da glasov, ki bi trdili nasprotno, skorajda ni. Nekvaliteta vladanja in nekvaliteta upravljanja kapitalskih naložb države je torej eden redkih problemov, glede katerega v tej državi vlada konsenz.

Kvaliteta vladanja in upravljanja je neločljivo povezana s kvaliteto kadrovanja. Steve Jobs naj bi nekoč rekel, da A igralci najemajo A igralce, B igralci pa najemajo C in D igralce, kar naj bi pomenilo, da najboljši kadri najemajo najboljše kadre, ker se ne bojijo konkurence. Slabši kadri pa … se bojijo konkurence. No, temu rečemo negativna selekcija.

Ker je Slovenija parlamentarna demokracija in hkrati tranzicijska država, kjer ima politika še vedno ogromen vpliv na gospodarstvo, vsaka zamenjava oblasti prinese nov krog kadrovanja v državni upravi in tudi v velikem delu gospodarstva. V Sloveniji se zaradi specifične tranzicijske situacije že desetletja vse začne ter konča pri politični eliti in če imamo tako velik problem s kvaliteto vladanja, poglejmo verigo kadrovanja. Volivci postavijo poslance, poslanci postavijo vlado, vlada postavi direktorje direktoratov, ti postavijo vodje sektorjev in tako dalje. In če se vrnemo na začetek verige – kandidate za poslance volivcem ponudijo politične stranke.

Enako je v (para)državnem gospodarstvu, kamor dolga roka političnih strank (neformalne strankarske kvote) sega tudi v trenutku, ko to berete.
Kako se torej skozi vso tranzicijo kadruje v Sloveniji? Ali v parlamentu sedi dovolj A igralcev, ki »kadrujejo« A igralce? Kako je z A igralci v vladi? V upravi? V gospodarstvu? Empirična raziskava ljubljanske ekonomske fakultete je pokazala, da podjetja, kjer je več politično »okuženih« nadzornikov, delujejo (performance) slabše.

Po vsem, kar vidim v primerih, s katerimi se ukvarja Komisija za preprečevanje korupcije, sem osebno prepričan, da je dolgoletna negativna kadrovska selekcija ključni problem Slovenije, posledica tega pa je tudi korupcija in nizka integriteta različnih podsistemov v državi, zaradi česar ti podsistemi ne delujejo dovolj zakonito, pravočasno, strokovno … skratka odgovorno.

Novi zakoni tu ne bodo pomagali. Pravila so včasih res preveč zapletena in omogočajo prikrivanje klientelizma, nepotizma in kar je še tega. Prava težava je, da je izkrivljanje pravil ustaljen način delovanja, način, ki mu lahko rečemo tudi zveze in poznanstva, pajdaški kapitalizem ali pa dogovorna pravna država in vse to družbo vleče na dno.

Nimam še rešitve, ki bi jo ponudil, vem pa, da bo prišla takrat, ko bo nasprotje interesov postalo enako družbeno nesprejemljivo, kot je kajenje v lokalu ali alkohol za volanom.

Rok Praprotnik

A, B, C IGRALCI
Pomakni se na vrh