Odziv komisije na trditve Informacijskega pooblaščenca

Ljubljana, 1. marca 2016 – Komisija za preprečevanje korupcije (komisija) ni nikoli pridobivala transakcijskih računov vseh državljanov, zato besede Informacijskega pooblaščenca (IP), da je temu tako, ne držijo. Komisija razpolaga s podatki o prejemnikih javnih sredstev, pa še pri teh je komisija vedno spoštovala določila predpisov, ki urejajo varstvo različnih  kategorij podatkov.

Zbirke aplikacije Supervizor nikoli niso zajemale podatkov o plačilih in vračilih davkov, saj gre za podatke z oznako davčna tajnost. Prav tako ne držijo navedbe IP, da Supervizor zajema podatke o transakcijskih računih, na katere se nakazujejo odškodnine osebam, okuženim z virusom HIV. Te odškodnine se nakazujejo na transakcijski račun komercialne banke, ki potem odškodnine razdeli upravičencem, v aplikaciji Supervizor pa je zgolj podatek o splošnem transakcijskem računu komercialne banke. O delitvi sredstev in končnih prejemnikih (ali njihovih transakcijskih računih) komisija nima podatkov, zato tudi ne ve, zakaj IP to trdi.

Pri tem je treba poudariti dejstvo, da komisija pridobiva zgolj tiste podatke, ki jih potrebuje za  dosego svojega namena. Tako je komisija sicer razpolagala s podatki o transakcijskih računih prejemnikov javnih sredstev, ne pa z osebnimi imeni prejemnikov javnih sredstev, ki so fizične osebe. Te podatke je pridobila naknadno, ko je posameznike obravnavala v preiskovalnih postopkih, sicer pa takih posameznikov načeloma ni mogla identificirati.
Komisija je IP večkrat pojasnjevala, zakaj potrebuje določene podatke in na kakšni pravni podlagi jih pridobiva, a IP teh pojasnil ni sprejel. Zato si komisija prizadeva za čim prejšnje sprejetje novele Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki bo odpravila dvome in omogočila nemoteno delovanje Supervizorja.
Če bi komisija iz aplikacije Supervizor morala izbrisati osebne podatke, razvidne iz namenov transakcij, kot to zahteva IP, bi morala Supevizor ugasniti. Iz 143 milijonov transakcij, kolikor jih je ta trenutek v aplikaciji, namreč fizično ni mogoče odstraniti vseh osebnih podatkov. Komisija ob tem meni, da ti podatki niso varovani, ker Zakon o dostopu do informacij javnega značaja namen transakcije izrecno določa kot javni podatek.
Komisija zato poudarja, da bi izpolnitev odločbe IP in brisanje podatkov pomenilo bistveno manjšo učinkovitost odziva družbe na zaznane anomalije pri porabi javnih sredstev. In kot smo izpostavili že včeraj, ima komisija občutek, da se za skrbjo po zasebnosti skriva predvsem poskus zmanjševanja transparentnosti delovanja javnega sektorja.
Odziv komisije na trditve Informacijskega pooblaščenca
Pomakni se na vrh