Novo sistemsko pojasnilo o lobiranju: novosti za s.p-je in zbornice

Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) je z namenom oblikovanja celostnega in poenotenega sistemskega pojasnila o lobiranju ter v luči lansko leto sprejete novele Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (novela ZIntPK), ki uvaja nekatere pomembne spremembe in novosti za zavezance ter njihove obveznosti, sprejela novo Sistemsko pojasnilo o lobiranju, ki začne veljati v ponedeljek, 15. marca 2021.

Nov dokument nadomešča vsa predhodna pojasnila in načelno mnenje s področja lobiranja, ki so predmetno področje urejali od leta 2010, ko je s sprejemom ZIntPK po dvajsetih letih samostojne države tudi področje lobiranja prvič postalo predmet regulacije in prizadevanja za izkoreninjanje nekaterih netransparentnih praks prepletanja javnega in zasebnega.

Komisija od uveljavitve ZIntPK prejema številna vprašanja v zvezi s tem institutom, zato je pristopila k oblikovanju pojasnila v obliki priročnika s poudarkom na pomembnih novostih, ki jih uvaja novela. Pojasnilo tako združuje sistemsko predstavitev na abstraktni ravni, ob tem pa s številnimi konkretnimi primeri iz prakse zavezancem na bolj oprijemljiv način pojasnjuje zakonske določbe, ki institut urejajo.

Po novem zavezanci tudi interesne organizacije

Ena pomembnejših novosti, ki jo novela uvaja in je podrobno predstavljena v sistemskem pojasnilu, je, da so po novem o lobističnih stikih dolžne poročati tudi interesne organizacije, in sicer v primerih, ko zanje lobira neregistrirani lobist (zaposleni pri interesni organizaciji, njen zakoniti zastopnik ali izvoljeni predstavnik).

K poročanju o dejavnostih lobiranja so zavezane vse interesne organizacije, ki na trgu opravljajo pridobitno oziroma profitno dejavnost, ne glede na število zaposlenih, ne glede na to, ali gre za delovno razmerje za določen ali nedoločen čas ter za polni ali skrajšani delovni čas. K poročanju so torej zavezane tudi interesne organizacije, ki zaposlenih nimajo. Tako morajo Komisiji poročilo o lobiranju predložiti tudi samostojni podjetniki (s.p.), ki jih Komisija v okviru lobiranja uvršča med interesne organizacije.

Interesne organizacije lahko Komisiji o stikih poročajo sproti, po izvedenem stiku, ali enkrat letno, najkasneje do 31. januarja za preteklo leto. Izjema so neprofitne interesne organizacije, ki nimajo zaposlenih. Te o lobističnih stikih niso dolžne poročati.

Status izjeme od registracije lobista odslej tudi predstavnikom enot zbornic in združenj

Komisija je sprejela stališče, da status izjeme od registracije lobista prizna tudi predstavnikom enot zbornic in združenj dejavnosti, ki sicer niso pravno samostojne, vendar pa so ti predstavniki izvoljeni predstavniki teh enot, hkrati pa imajo te enote organizacijsko strukturo (imajo vzpostavljene določene organe znotraj enote), ki jih loči od ostalih neformalnih enot. Pri tem Komisija poudarja, da morajo biti izvoljeni predstavniki, katerim Komisija priznava status izjeme od registracije lobista, jasno razvidni iz javno dostopne spletne strani posamezne interesne organizacije.

Komisija v Sistemskem pojasnilu še opredeljuje, da zgolj član ali predsednik upravnega odbora navedene sekcije ne more zakonito lobirati, razen če se vpiše v register lobistov.

Druge pomembnejše novosti 

Spreminja se tudi rok za poročanje lobirancev o lobističnih stikih. Po novem imajo lobiranci namesto treh dni za poročanje na voljo osem dni.

Spremembe pa se nanašajo tudi na situacijo, ko se lobiranje zgodi po elektronski pošti, naslovljeni na več predstavnikov istega organa, saj je v takem primeru dolžan o lobističnem stiku poročati le prvonaslovljeni lobiranec, ki o tem le obvesti ostale naslovnike elektronske pošte.

Sistemsko pojasnilo o lobiranju

Novo sistemsko pojasnilo o lobiranju: novosti za s.p-je in zbornice
Pomakni se na vrh