Integriteta vodstvenih kadrov kot ključ do uspešnejše družbe

Integriteta celotnega sistema, v prvi vrsti tudi političnega, je ključna za uspešno upravljanje družb v korist posameznega podjetja in skupnosti, je sporočilo današnjega webinarja o presoji integritete kandidatov za funkcije v organih vodenja in nadzora v gospodarskih družbah in javnem sektorju, ki je potekal v organizaciji Komisije za preprečevanje korupcije in Združenja nadzornikov Slovenije (ZNS).

Na dogodku, ki je potekal na daljavo, so sodelovali izvršna direktorica Združenja nadzornikov Slovenije mag. Irena Prijović, direktorica oddelka za skladnost SID banke d.d. in članica Komisije za oceno primernosti Barbara Bračko, predsednik Komisije dr. Robert Šumi, prodekan za raziskovalno dejavnost na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru prof. dr. Branko Lobnikar ter predsednik Združenja nadzornikov Slovenije Gorazd Podbevšek. Razpravo je povezovala vodja Službe za nadzor na Komisiji Katja Mihelič Sušnik.

Barbara Bračko je uvodoma predstavila postopek in pravila presoje integritete kandidatov za člane uprav in nadzornih svetov v bankah. Izpostavila je, da tako Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije kot Zakon o bančništvu vprašanja glede integritete in nasprotja interesov naslavljata podobno. Izpostavila je pomen ustrezne sestave komisij, ki presojajo primernost in integriteto kandidatov v postopkih za funkcije v bankah in ki predstavljajo nekakšno »notranjo kontrolo odločevalcev«, in sicer morajo »imeti člani teh komisij sami visoko integriteto«. Pri tem pa ni pomembna le etika in integriteta posameznikov, pač pa tudi raznolikost v njihovi sestavi, tako glede izobrazbe, izkušenj na različnih področjih, izobrazbe, spola …

Razkorak med teorijo in prakso

»Kakšno stopnjo integritete ima vsak od nas, je povezano z moralnim razvojem, z značajem posameznika in z družbeno odgovornostjo,« je izpostavil dr. Robert Šumi, ki je spregovoril o kršitvah integritete, ki jih Komisija ugotavlja v zadnjih letih. Pri tem je izpostavil dve področji, na katerih med drugimi prihaja do kršitev integritete – kadrovanja in imenovanja v družbah v državni lasti ter javna naročila in s tem povezane vplivi na postopke in odločevalce. Poudaril je, da je v Sloveniji »na papirju«, torej v zakonih, pravilnikih, kodeksih marsikaj zgledno urejeno, vendar je v praksi vse drugače: »Dokler ne bomo bolj občutljivi na to, da so kršitve integritete nekaj slabega, bo ta velik razkorak med teorijo in prakso prisoten.«

Temu je pritrdil tudi prof. dr. Branko Lobnikar: »Ni vprašanje, ali imamo vzpostavljene standarde. V celotni skupnosti je zavedanje o pomenu integritete kot dejavniku, ki na dolgi rok zagotavlja uspešnost in učinkovitost, majhno. Dokler ne bomo od ljudi, ki imajo položaj in moč, pričakovali integritetnega ravnanja, bo ta razkorak ostal odprt. Ker smo se na kratek rok naučili, da si lahko uspešen tudi, če kršiš pravila.« Če v upravljavske organe spustimo nekoga, ki nima zadostne integritete, potem ne moremo pričakovati, da bodo na položaju upravljanja ti ljudje delali v dobro podjetja in skupnosti, je izpostavil.

Pomembna vloga SDH

Gorazd Podbevšek je izpostavil velik pomen SDH pri imenovanju nadzornikov v družbe s kapitalsko naložbo države. Če SDH pri tem ne opravi svoje vloge in imenuje nadzornike, ki niso neodvisni in nimajo integritete, potem ni mogoče pričakovati, da bodo takšni nadzorniki imenovali kompetentne uprave družb. Pri čemer za organe upravljanja niso vzpostavljena varovala, kot jih Zakon o SDH določil za imenovanja članov organov nadzora.

Postopki imenovanj članov uprav in nadzornih svetov družb s kapitalsko naložbo države so eni najbolj obremenjeni s korupcijskimi tveganji, je izpostavil dr. Robert Šumi in dodal, da je Komisija v preteklih letih glede postopkov imenovanj in kadrovanj SDH ugotovila, da se integriteta kandidatov pogosto ne presoja in zato podala številna priporočila organom, ki so v te postopke vpleteni. Imenovanja ljudi brez ustreznih kompetenc in integritete na dolgi rok pripelje do tega, da je vse težje dobiti vrhunske kadre za državne družbe, pa je izpostavil Gorazd Podbevšek. Ustrezno plačilo v primerjavi z zasebnim sektorjem je seveda nujno. »Vendar se samo z dvigom plač po mojem mnenju v tem trenutku ne bi spremenilo nič. Problem je, da se ne išče strokovnosti, neodvisnosti in integritete,« je menil Podbevšek.

Sogovorniki so se strinjali, da je nujen predpogoj za spremembo na bolje tudi bolj kritična javnost. Po mnenju Barbare Bračko namreč manjka »ton z vrha«, ki bi jasno povedal, da se je postavljenih pravil treba držati. »Izjemno pomembno, da bomo tudi na področju gospodarstva lahko dobro delovali, je, da zagotovimo integriteto političnega sistema,« pa je izpostavil prof. dr. Lobnikar.

Integriteta vodstvenih kadrov kot ključ do uspešnejše družbe
Pomakni se na vrh