Bliža se rok za poročanje registriranih lobistov in interesnih organizacij o lobističnih stikih

Konec januarja se izteče rok za poročanje registriranih lobistov o svojih aktivnostih za leto 2021. Lobist, ki je vpisan v register lobistov, mora namreč v skladu s prvim odstavkom 63. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo, in 158/20, v nadaljevanju: ZIntPK) Komisiji pisno poročati o svojem delu, in sicer do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto.

Registrirani lobist poroča Komisiji na obrazcu Poročilo o delu lobista. Komisiji mora lobist predložiti poročilo o delu tudi, če v preteklem koledarskem letu ni lobiral.

Poročanje interesnih organizacij

Tudi interesne organizacije morajo Komisiji poročati o dejavnostih lobiranja, ki so jih v preteklem koledarskem letu izvedli njihovi zakoniti zastopniki, izvoljeni predstavniki ali zaposleni, torej neregistrirani lobisti, ki se v skladu s četrtim odstavkom 58. člena ZIntPK uvrščajo med izjeme od registracije.

Interesne organizacije so pravne osebe zasebnega prava in druge pravno urejene oblike združevanja fizičnih ali pravnih oseb, v imenu in na račun katerih lobist opravlja dejavnost lobiranja (13. točka 4. člena ZIntPK).

Neregistrirani lobisti o svojih dejavnostih lobiranja torej ne poročajo sami, temveč morajo o njihovih lobističnih stikih poročati interesne organizacije, za katere lobirajo.

Interesna organizacija, za katero je lobiral neregistrirani lobist, mora v skladu s tretjim odstavkom 63. člena ZIntPK Komisiji pisno poročati o lobiranju, in sicer najkasneje do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto, lahko pa poroča tudi sprotno (za vsak lobistični stik posebej).

Interesna organizacija poroča Komisiji na obrazcu Poročilo o delu interesne organizacije.

Izjeme

ZIntPK določa izjemo od obveznosti poročanja (četrti odstavek 63. člena) le za neprofitne interesne organizacije zasebnega sektorja, ki nimajo zaposlenih.

Mednje sodijo tiste organizacije, ki so ustanovljene na podlagi Zakona o nevladnih organizacijah (Uradni list RS, št. 21/18, v nadaljevanju: ZNOrg) in tudi tiste organizacije, ki so ustanovljene na podlagi predhodnih zakonov pred sprejetjem ZNOrg (npr. Zakon o društvih), vendar pa ustrezajo opredelitvi neprofitne organizacije po ZNOrg.

ZIntPK v 56.a členu določa, da delovanje posameznikov, neformalnih skupin ali interesnih organizacij z namenom vplivanja na odločanje državnih organov in organov samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilcev javnih pooblastil pri obravnavi in sprejemanju predpisov in drugih splošnih aktov, na področju, ki se neposredno nanaša na sistemska vprašanja krepitve pravne države, demokracije in varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ne sodi med lobiranje po določbah tega zakona.

Pri tem ni sama interesna organizacija tista, ki sodi med izjeme po 56.a členu ZIntPK, temveč lahko kot izjemo označimo zgolj njeno delovanje v konkretnem primeru. Če je torej takšna interesna organizacija delovala poleg zgoraj navedene izjeme iz 56.a člena ZIntPK tudi na načine, ko takšno delovanje ustreza definiciji lobiranja po ZIntPK, mora o takšnem delovanju poročati.

Več informacij

Podrobneje je lobiranje predstavljeno v Sistemskem pojasnilu o lobiranju, nekaj odgovorov na najpogostejša vprašanja, povezana z lobiranjem, pa najdete na tej povezavi in tudi v intervjuju z vodjo Službe za preventivo mag. Vito Habjan Barborič.

Bliža se rok za poročanje registriranih lobistov in interesnih organizacij o lobističnih stikih
Pomakni se na vrh