K obdarovanju je treba pristopiti s tehtnim premislekom

S koncem tega meseca se zavezancem izteče rok za posredovanje seznama daril Komisiji. Hkrati je z volitvami in približevanjem zaključka izobraževalnega obdobja pred nami čas, ko bo priložnosti za najrazličnejša obdarovanja veliko. Z višjo svetovalko za preventivo pri Komisiji Jano Lesnik smo se pogovarjali, kakšna pravila in omejitve, povezane z obdarovanjem, veljajo za zavezance po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije (v nadaljevanju: ZIntPK) ter katera darila morajo najti pot na sezname za Komisijo.

Jana Lesnik, Višja svetovalka za preventivo
Jana Lesnik, Višja svetovalka za preventivo

Intervju je del novičnika Komisije, ki vsak mesec obvešča o našem delu ter ostalih aktualnih informacijah s področja našega delovanja in pristojnosti. Na VESTniK se lahko prijavite tule.

Zakaj je ureditev področja sprejemanja daril tako pomembna? Zakaj omejitve?

Dva glavna razloga sta za to. Po eni strani se z natančno in pregledno ureditvijo področja sprejemanja daril zmanjšujejo možnosti za neutemeljene očitke in nezaupanje v poštenost uradnih oseb pri izvajanju njihovih funkcij v zvezi z njihovim položajem. Po drugi strani pa se s sklicevanjem na zakonske določbe lahko uradna oseba izogne morebitnim zadregam ali nesporazumom pri sprejemanju protokolarnih daril in daril, ki se tradicionalno ali običajno izročajo ob določenih dogodkih ali ob opravljanju diplomatskih aktivnosti, ko se uradni osebi ali njeni funkciji spoštovanje in priznanje izkazuje s priložnostnimi darili.

Za koga veljajo omejitve?

Z novelo ZIntPK so prepovedi in omejitve v zvezi s sprejemanjem daril začele veljati za vse uradne osebe, torej tako za funkcionarje kot tudi za uradnike na položaju in druge javne uslužbence, uslužbence zaposlene v Banki Slovenije ter poslovodne osebe in člane organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja. Prepovedi in omejitve pa ne veljajo zgolj za naštete skupine zavezancev, ampak tudi za njihove družinske člane, kamor sodijo zakonec, otroci, posvojenci, starši, posvojitelji, bratje, sestre in osebe, ki s posameznikom živijo v skupnem gospodinjstvu ali v zunajzakonski skupnosti. Prepovedi in omejitve v zvezi s sprejemanjem daril veljajo tudi za gospodarske družbe, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost in so ustanovljene na podlagi zakona. Področje natančneje ureja nov Pravilnik o omejitvah in dolžnostih uradnih oseb v zvezi s sprejemanjem daril.

Kaj pa ureja novi pravilnik?

Ravnanje v primeru sprejema darila, način razpolaganja z darili, določanje vrednosti daril, vodenje in vsebino seznama daril, ki jih v zvezi z opravljanjem funkcije, dela, ali javne službe, ali v zvezi s svojim položajem prejemajo uradne osebe ali njihovi družinski člani, ter druga izvedbena vprašanja v zvezi s prepovedmi, omejitvami in dolžnostmi uradnih oseb pri sprejemanju daril.

Kakšne so torej omejitve?

V skladu s 30. členom ZIntPK uradna oseba ne sme sprejemati daril ali drugih koristi v zvezi z opravljanjem svoje funkcije ali javne službe ali v zvezi s svojim položajem. Takšnih daril ne smejo sprejemati tudi družinski člani uradne osebe.

Ali obstajajo kakšne izjeme od prepovedi?

Obstajajo in delimo jih v tri skupine. Prvo so protokolarna darila. Uradna oseba ali njen družinski član lahko v imenu organa, pri katerem dela, sprejme darila, ki jih podarijo predstavniki drugih državnih organov, drugih držav ter mednarodnih organizacij in institucij ob obiskih, gostovanjih ali drugih priložnostih, ter druga darila, dana v podobnih okoliščinah. Vendar tega darila ne sme obdržati obdarovanec. Ne glede na vrednost le-to vedno postane last delodajalca. Drugo so priložnostna darila manjše vrednosti. Tudi ta uradna oseba lahko sprejme, gre pa za darila, ki se tradicionalno izročajo ob določenih kulturnih, slavnostnih dogodkih, ob zaključkih izobraževanja, usposabljanja, ob praznikih, ob opravljanju diplomatskih aktivnosti in podobno. Vendar pa njihova vrednost ne sme presegati vrednosti 100 eurov. In tretja izjema, za katero prepoved in omejitve v zvezi s sprejemanjem daril ne veljajo, so darila simbolnega pomena, ki se tradicionalno izročajo ob določenih dogodkih. Sem se denimo uvrščajo plakete, značke, zastavice, promocijski material in drugi predmeti podobne narave. Ta darila se ne štejejo za darila v zvezi z opravljanjem dela in zanje ne veljajo zakonske omejitve, zato jih uradna oseba lahko sprejme.

Kakšno pa je pravilo v primeru, da uradno osebo večkrat obdaruje ista oseba? So tu kakšne dodatne omejitve?

Ne, novela ZIntPK za take primere ne predpisuje omejitev. 

Katera darila pa so absolutno prepovedana in odporna na izjeme?

Tudi če gre za protokolarno darilo ali priložnostno darilo manjše vrednosti, v nobenem primeru uradna oseba ali njen družinski član ne sme sprejeti darila v zvezi z opravljanjem dela, če bi izročitev ali sprejem takega darila pomenila kaznivo dejanje, če je to prepovedano po drugem zakonu ali na njegovi podlagi izdanimi predpisi, če so darilo denar, vrednostni papirji, darilni in vrednostni boni in kartice ter drage kovine ali če bi sprejem darila vplival ali ustvaril videz, da vpliva, na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog uradne osebe.

Kaj mora uradna oseba storiti, če ji nekdo ponudi kaj od naštetega?

Takšno darilo mora uradna oseba ali njen družinski član zavrniti, vrniti darovalcu oziroma z njim ravnati v skladu s predpisi. Tako darilo v nobenem primeru ne sme postati last prejemnika ali njegovega delodajalca.

Kaj pomeni v skladu s predpisi?

V skladu s predpisi je treba ravnati zlasti v primerih, kadar sprejem darila pomeni kaznivo dejanje. V takem primeru postane darilo namreč predmet predkazenskega oz. kazenskega postopka in je torej treba z njim ravnati v skladu s predpisi, ki določajo te postopke. Prav tako je tako ravnanje predvideno tudi v primerih, kadar je sprejem darila prepovedan po kakšnem drugem zakonu ali na njegovi podlagi izdanimi predpisi, in tak zakon in predpisi določajo poseben postopek ravnanja v primeru sprejema darila.

Kaj pa, če se darila ne da zavrniti na licu mesta, ker je bilo na primer dano posredno, po pošti ali podobno, in ga prav tako ne moremo vrniti darovalcu, ker je vročitev pošiljke na primer neuspešna, hkrati pa sprejem darila ni prepovedan po drugih predpisih in ne pomeni kaznivega dejanja?

Pravilnik določa, da tako darilo ne sme postati last prejemnika ali subjekta javnega sektorja, pri katerem prejemnik opravlja delo, zato Komisija v primerih, ko uradna oseba ali subjekt javnega sektorja prejmeta na primer darilo v obliki denarja, ki ga ni mogoče zavrniti na licu mesta ali ga vrniti prejemniku, zavezancem svetuje, da prejeto darilo v obliki denarja kljub temu evidentirajo v svojih lastnih evidencah, denar pa podarijo v humanitarne namene oziroma ga nakažejo humanitarni organizaciji in v svojem dokumentarnem gradivu hranijo potrdila o izvedeni donaciji. Zavezanci v takih primerih sicer pogosto pomislijo, da bi denar nakazali v proračun subjekta javnega sektorja, vendar pa bi to pravzaprav pomenilo, da je denar postal last subjekta javnega sektorja, česar pa, kot rečeno, pravilnik ne dopušča.

Kako pa uradna oseba sicer pravilno ravna ob sprejemu darila?

Uradna oseba mora v primeru sprejema darila takoj, ko je mogoče, oziroma najkasneje v 8 dneh izpolniti obrazec za evidentiranje prejetega darila in ga izpolnjenega izročiti osebi, ki vodi seznam daril pri subjektu javnega sektorja, v katerem opravlja delo. Izpolnjevanje obrazca ni potrebno, če gre za darilo zanemarljive vrednosti, to je v vrednost pod 50 evri. Tudi če darilo sprejme družinski član uradne osebe, je uradna oseba dolžna izpolniti obrazec in ga izročiti pooblaščeni osebi. Na drugi strani je subjekt javnega sektorja dolžan voditi seznam prejetih daril. Seznam je subjekt javnega sektorja dolžan posredovati Komisiji najkasneje do 31. marca za preteklo leto preko elektronskega obrazca.

Ali mora uradna oseba oziroma subjekt javnega sektorja v tem roku sporočiti Komisiji tudi, če ni prejel nikakršnih daril?

Ne. Subjektom javnega sektorja ni treba pošiljati seznama, če uradne osebe ali njihovi družinski člani v preteklem letu niso prejeli protokolarnih ali priložnostnih daril oziroma, če so bila ta darila v vrednosti do 50 evrov.

Katere podatke vsebuje ta seznam?

Podatke o vrsti in ocenjeni vrednosti darila, darovalcu in drugih okoliščinah izročitve darila. V seznam se vpisujejo podatki o darilih, katerih vrednost presega 50 evrov.

So ti seznami dostopni javnosti?

Seveda. Seznami prejetih daril, ki so jih zavezanci dolžni poslati Komisiji, so javno dostopni na spletnem portalu Erar. Komisija pa sezname prejetih daril prav tako objavlja na svoji spletni strani v katalogu prejetih daril. 

Kmalu bodo starši šoloobveznih in vrtčevskih otrok začeli razmišljati o darilih za učiteljice in vzgojiteljice. Na kaj morajo biti pozorni? Veljajo omejitve tudi zanje?

Prepovedi in omejitve v zvezi s sprejemanjem daril veljajo tudi za zaposlene v javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih. Področje ureja 30. člen ZIntPK, ki določa, da zaposleni na področju vzgoje in izobraževanja kot uradne osebe lahko sprejmejo priložnostno darilo, ki se tradicionalno ali običajno izroča ob določenih dogodkih, kamor štejemo tudi zaključek izobraževanja, vendar vrednost takega darila ne sme presegati 100 evrov, ne glede na obliko darila in število darovalcev istega darila. Če torej za skupno darilo prispevajo vsi starši, vrednost takega darila ne sme presegati 100 evrov, to je torej skupna zgornja meja vrednosti posameznega darila, ne glede na to, koliko ljudi prispeva za darilo. Zanje velja enaka prepoved prejemanja daril, kot sem omenila že prej. Prav tako velja enaka obveznost poročanja Komisiji.

Pred nami so volitve. Tudi tu bo priložnosti za obdarovanja veliko. Je tu kakšna sporna cona, kjer je lahko kdo hitro speljan na led?

ZIntPK določa prepoved in omejitve v zvezi s sprejemanjem daril v javnem sektorju, in sicer določa, da uradne osebe ne smejo sprejemati daril ali drugih koristi v zvezi z opravljanjem svoje funkcije, ali javne službe, ali v zvezi s svojim položajem. Slednje pomeni, da tudi če bi aktualni minister prejel darilo kot kandidat za poslanca Državnega zbora RS in torej ne kot minister, in tako darilo torej ne bi bilo povezano z njegovo ministrsko funkcijo, zanj omejitve po ZIntPK ne bi veljale. Prav tako omejitve po ZIntPK ne veljajo za vse preostale kandidate, ki ne prihajajo iz javnega sektorja. Omejitve so torej vezane zgolj na uradne osebe in na darila ali druge koristi v zvezi z opravljanjem njihovih javnih funkcij, ali javne službe, ali v zvezi njihovim položajem. Posamezniki, ki kandidirajo na volitvah, torej niso zavezanci po ZIntPK in zanje prepoved in omejitve ne veljajo. So pa politične stranke v predvolilnih kampanjah pri sprejemanju donacij, daril in podobno vezane na Zakon o političnih strankah in Zakon o volilni in referendumski kampanji.

Prej ste dejali, da uradne osebe, torej tudi javni uslužbenci, v nobenem primeru ne smejo sprejeti darilnih bonov. Ali to velja tudi v primeru, ko uradni osebi podarijo darilni bon sodelavci za njen rojstni dan ali ob njeni upokojitvi?

Ne, prepoved in omejitve ZIntPK glede sprejemanja daril v takih primerih ne veljajo. V primerih, ki jih opisujete, gre namreč za darilo, ki je obdarovancu dano ob njegovem osebnem prazniku oziroma zaradi osebnih okoliščin, ki niso neposredno povezane z opravljanjem njegovega dela, javne službe ali funkcije. Pravilnik je natančneje določil, da opravljanje dela pomeni opravljanje funkcije, nalog in izvrševanje pooblastil na podlagi položaja uradne osebe v subjektu javnega sektorja.

Kako pa je s t. i. poslovnimi daril, ki jih v času novoletnih in božičnih praznikov poslovni partnerji podarijo subjektom javnega sektorja oziroma njihovim predstojnikom in drugim zaposlenim? Katere omejitve veljajo v teh primerih?

Omejitve so v teh primerih odvisne predvsem od vrste darila. V primeru prejema promocijskih daril oziroma promocijskega materiala, kamor spadajo na primer kemični svinčniki, koledarji, rokovniki, oblačila in drugi podobni izdelki z logotipi poslovnih partnerjev, gre za darila simbolnega pomena, ki se tradicionalno izročajo ob določenih dogodkih. Za ta darila prepoved in omejitve sprejemanja daril ne veljajo. Pravilnik namreč določa, da se darila simbolnega pomena ne štejejo za darila v zvezi z opravljanjem dela. Takega darila torej prejemniku ni treba evidentirati oziroma vpisati v seznam prejetih daril, darilo lahko prejemnik obdrži in z njim razpolaga po lastni volji.

Kaj pa, če ne gre zgolj za promocijska darila? Pogosto je darilo recimo penina ...

V primeru prejema penine ali drugih alkoholnih pijač ter drugih izdelkov oziroma stvari, pravic, storitev ali drugih koristi, ki ne predstavljajo promocijskega materiala in ne ustrezajo definiciji simbolnega darila, pa se taka darila lahko uvrščajo med priložnostna darila, ki se tradicionalno ali običajno izročajo ob določenih dogodkih – kulturnih, slavnostnih, zaključkih izobraževanja, usposabljanja, ob praznikih in podobno ali ob opravljanju diplomatskih aktivnosti, njihova vrednost pa ne sme presegati vrednosti 100 evrov, ne glede na obliko darila in število darovalcev istega darila. Darilo, ki ustreza navedeni definiciji priložnostnega darila in ki hkrati ne sodi med darila, pri katerih velja absolutna prepoved, ter obenem ne presega vrednosti 100 evrov, lahko uradna oseba, ki je darilo sprejela, obdrži v lasti in z njim prav tako razpolaga po svoji volji. Če vrednost sprejetega priložnostnega darila presega vrednost 50 evrov, je treba tako darilo seveda tudi ustrezno evidentirati. Prejemnik mora v takem primeru izpolniti obrazec za evidentiranje prejetega darila in ga izročiti osebi, ki v subjektu javnega sektorja vodi seznam prejetih daril.

K obdarovanju je treba pristopiti s tehtnim premislekom
Pomakni se na vrh