Nekategorizirano

Pismo predsednika komisije predsedniku republike

Ljubljana – Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije je 16. januarja 2020 predsedniku Republike Slovenije Borutu Pahorju poslal pismo v zvezi s postopkom pred izbirno komisijo za izbiro predsednika Komisije za preprečevanje korupcije.

V pismu je predsednik komisije predsednika republike opozoril na dvom, ali je postopek pred izbirno komisijo potekal v skladu z najvišjimi standardi objektivnosti in transparentnosti ter etike in integritete in ali so bili vsi kandidati v tem postopku enakopravno obravnavani. Predsednik komisije do danes odgovora predsednika republike ni prejel, zato pismo javno objavljamo.

Okrogla miza o političnem kadrovanju

Ljubljana, 11. december 2019 – Komisija za preprečevanje korupcije je v okviru Tedna boja proti korupciji, ki ga tradicionalno organizira ob mednarodnem dnevu boja proti korupciji, gostila okroglo mizo na temo Politični vplivi v postopkih kadrovanj v družbah v državni lasti.

Kot je uvodoma povedal predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (komisije) Boris Štefanec, je burno dogajanje na področju kadrovanj v družbah s kapitalsko naložbo države v minuli jeseni le potrditev, da je to področje v Sloveniji zelo problematično in poudaril, da si je treba zato prizadevati k izboljšanju praks na tem področju.

Uvodni nagovor na dogodku sta podala tudi Varuh človekovih pravic Peter Svetina in predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel. »Korupcija poglablja nezaupanje v vse tri veje oblasti, krha temelje demokracije, pravne države in ogroža človekove pravice,« je izpostavil Varuh človekovih pravic Peter Svetina in opozoril na vpliv koruptivnih ravnanj na pravice posameznika, kot so pravica do enake obravnave ali pravica do enakega varstva, lahko je onemogočeno uveljavljanje zakonitih interesov posameznika in njegove druge pravice.

Predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel je poudaril, da se Računsko sodišče zaveda pomena vprašanj korporativnega upravljanja, vdora politike, racionalnosti poslovanja družb v državni lasti oziroma v lasti lokalnih skupnosti in da bdi nad potmi javnega denarja, tako z vidika izvajanja posameznih revizij kot z vidika svetovalne dejavnosti.

Govorci na okrogli mizi so pozvali k večji transparentnosti. »Danes imamo več razpršenih centrov odločanja, način odločanja pa je enak kot v preteklosti. Spremenila se je le senzibilnost družbe za takšna odločanje,« je menil dr. Bogomir Kovač, redni profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti. S tem se je strinjal Boris Štefanec in izpostavil, da so pravni standardi na tem področju izoblikovani, da pa so jih tisti, ki odločajo, sposobni zaobiti.

Gorazd Podbevšek, pravnik, specializiran za korporacijsko pravo in korporativno upravljanje, član Upravnega odbora in predsednik Strokovnega sveta pri Združenju nadzornikov Slovenije, je poudaril, da pasivna drža pri zaznavanju političnih pritiskov ni dobra: »Če bi se v vsaj 10 odstotkih primerov take pritiske prijavljalo, bi jih bilo veliko manj.«

Državni sekretar na Ministrstvu za finance Metod Dragonja se je strinjal, da se menjave vodstvenih kadrov dogajajo in da »je prav, da so, predvsem če so izredne, vezane na dobro utemeljene razloge. Imamo še veliko prostora za izboljšave, a menim, da se je v obdobju tranzicije kvaliteta korporativnega upravljanja izboljšala in da smo na dobri poti, da se vpliv politike na kadrovanja zmanjša oziroma zminimizira.«

Govorci so se dotaknili tudi politike prejemkov, ki ovira pridobivanje najboljših kadrov na vodstvene položaje. »Lahovnikov zakon je demagoški. Dobri manegerji se sploh nočejo spustiti v državna podjetja, ker se menjajo na vsakih nekaj mesecev,« je izpostavil Goran Novković, izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov.

Pomembna je predvsem integriteta posameznika, so se strinjali sogovorniki. »Pri uresničevanju vizije družbe z ničelno stopnjo tolerance, h kateri želimo in moramo stremeti, je posameznik tisti, ki bi lahko – in bi pravzaprav moral – izraziti nesprejemanje deviantnih ravnanj,« je ob zaključku okrogle mize poudaril Boris Štefanec.

Ob dogodku je bila na ogled razstava izdelkov, ki so jih otroci v vrtcih ustvarili v okviru projekta Spoznavanje integritete v vrtcih skozi igro in sliko. Gre za projekt, ki ga komisija izvaja v okviru svoje preventivne vloge, v okviru njega pa otroci pri obravnavanju slikanice Polomljena kočija skozi kreativno izražanje preučujejo koncept prav/narobe. Natečaj je na podlagi dobrih izkušenj vrtcev postal redna aktivnost in je izveden vsako jesen z zaključkom ob Tednu boja proti korupciji. Letos je pri natečaju sodelovalo 27 vrtcev.

KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE

 

Obvestilo o neuspelem internem natečaju za zasedbo prostega uradniškega delovnega mesta “Višji Informatik – Analitik” v Komisiji za preprečevanje korupcije, Uradu komisije za nedoločen čas

Komisija za preprečevanje korupcije danes, dne 10. 12. 2019, objavlja obvestilo o neuspelem internem natečaju za zasedbo prostega uradniškega delovnega mesta “Višji Informatik – Analitik” v Komisiji za preprečevanje korupcije, Uradu komisije – za nedoločen čas, ki je bil objavljen dne 19. 11. 2019, rok za prijavo pa se je iztekel dne 4. 12. 2019.

obvestilo_o_koncanem_IN_visji_infor

Ugotovitve o konkretnem primeru v zadevi kršitve integritete poslovodne osebe javnega zavoda Kranjski vrtci

Na podlagi prvega odstavka 11. člena, petega in šestega odstavka 13. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ter 207. člena Zakona o splošnem upravnem postopku je senat Komisije za preprečevanje korupcije  na 35. seji dne 3. 10. 2019 sprejel Ugotovitve o konkretnem primeru, ki jih skupaj z izjasnitvijo obravnavane osebe objavljamo v nadaljevanju.

Komisija sodelovala na Mednarodnem tednu ozaveščanja o prevarah

Ljubljana, 22. November 2019 – Komisija za preprečevanje korupcije je ta teden sodelovala na Mednarodnem tednu ozaveščanja o prevarah, ki je potekal pod okriljem največje svetovne organizacije za boj proti finančnim prevaram, ACFE (Združenje preizkušenih preiskovalcev prevar).

Sodelavci komisije so sodelovali na številnih dogodkih in spregovorili o pomenu preventivnega delovanja na področju boja proti korupciji, o mednarodni percepciji korupcije v Sloveniji, o pomenu ozaveščanja in prijavljanja nepravilnosti ter o problematiki korupcije v sistemu javnega naročanja v zdravstvu.

Družba Deloitte je v okviru mednarodnega tedna organizirala tekmovanje za najboljši video na temo korupcije. V nadaljevanju objavljamo zmagovalni video, katerega avtorji so študenti Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani Eva Strmole, Špela Rojht, Nejc Jarm in Jure Klenovšek.

Sivo polje nenadzorovanega lobiranja ostaja izrazito veliko

Ljubljana, 18. november 2019 – Komisija za preprečevanje korupcije v poročilu o delu na področju lobiranja za leto 2018 ugotavlja, da zakonske določbe o lobiranju v praksi tudi po osmih letih od uveljavitve zakonodajnega okvira še vedno niso zaživele v zadostni meri. Tako »sivo polje« nenadzorovanega lobiranja ostaja izrazito veliko.

Komisija za preprečevanje korupcije (komisija) je v letu 2018 prejela 1276 zapisov o lobističnih stikih, iz katerih izhaja skupaj 4353 lobističnih stikov. Število zapisov se je glede na predhodno leto nekoliko zmanjšalo (komisija je leta 2017 prejela 1379 zapisov), število prijavljenih stikov pa precej povečalo (leta 2017 jih je bilo 3061).

A komisija je v kar 1971 primerih naknadno ugotovila, da ne gre za lobiranje, kot ga opredeljuje Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK). Lobiranci so torej poročali komisiji, kljub temu da tega niso bili dolžni storiti. Komisija tako ugotavlja, da lobiranci na eni strani poročajo o stikih, ko ne gre za lobiranje – na primer o stikih z drugimi funkcionarji ali javnimi uslužbenci (stikih v razmerju javni sektor – javni sektor). Hkrati pa zaznava, da javni uslužbenci in funkcionarji določenih stikov, ki imajo vse znake lobističnih stikov, ne dojemajo kot lobiranje in o njih ne poročajo. Tako glede na število postopkov sprejemanja zakonodaje v letu 2018 komisija ocenjuje, da število prejetih zapisov o lobističnih stikih ne odraža dejanskega stanja. Le v enem odstotku lobističnih stikov, ki so izpolnjevali vse elemente lobiranja, so lobirali registrirani lobisti, kar pomeni, da je poklic lobista v Sloveniji še vedno nerazvit.

Posebej zaskrbljujoče je še vedno lobiranje na lokalni ravni. V letu 2018 je komisija prejela le tri zapise o lobističnem stiku ene občine (v letu 2017 je prav tako poročala zgolj ena občina), kar ob upoštevanju dejstva, da organi lokalne samouprave odločajo o vrsti zadev, ki so še kako izpostavljene različnim vplivom in poskusom uveljavljanja posamičnih socialnih, ekonomskih, finančnih in drugih interesov na nejaven način, prej kaže na nepoznavanje ali celo ignoranco zakonskih obveznosti kot na odsotnost lobističnih stikov na lokalni ravni. Nerazumno nizko je tudi poročanje o lobističnih stikih s strani določenih ministrstev in drugih nosilcev javnih pooblastil. Komisija je z namenom ozaveščanja kar se da širokega kroga potencialnih lobirancev tudi lani izvedla več usposabljan, med drugim tudi na lokalni ravni, a udeležba na teh je bila vse prej kot zadovoljiva.

Komisija na podlagi prijav ali novinarskih vprašanj vedno preveri oziroma obravnava sume lobističnih stikov, ki niso bili prijavljeni oziroma o katerih lobiranci niso poročali. V kolikor so podani znaki prekrškov iz kazenskih določb ZIntPK, lahko komisija izreče prekrškovne in upravne sankcije. Lani je izrekla šest opozoril lobistom oziroma lobirancem ter vodila 16 prekrškovnih zadev. Komisija si bo tudi v prihodnje prizadevala za krepitev transparentnosti lobiranja, dvig ravni ozaveščenosti na področju lobiranja ter učinkovito uveljavljanje in spremljanje izvajanja določb ZIntPK, ki se nanašajo na lobiranje.

Poročilo o delu na področju lobiranja za leto 2018 je dostopno v priponki.

KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE

Lobiranje_poročilo_2018

Komisija podpisala skupno izjavo o pobudi za sodelovanje Slovenije na Mednarodnem tednu ozaveščanja o prevarah

Ljubljana, 14. junija 2019 – Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju komisija) je dne 13. junija 2019, na pobudo družbe Deloitte, s partnerskimi organizacijami podpisala skupno izjavo o sodelovanju v Mednarodnem tednu ozaveščanja o prevarah, ki bo potekal od 18. do 22. novembra 2019.
Združenje preiskovalcev prevar (ACFE) vsako leto prireja Mednarodni teden ozaveščanja o prevarah, ki je namenjen povečanju zavedanja o tveganjih finančnega kriminala in korupcije ter osvetlitvi njihovih negativnih učinkov na poslovno in širšo družbeno okolje. V ta namen je bila letos podpisana skupna izjava o sodelovanju na mednarodnem tednu ozaveščanja o prevarah.

Po mnenju komisije gre v primeru podpisa skupne izjave za pobudo, katere namen je boljše obvladovanje izzivov in tveganj za zagotavljanje skupne varnosti, pri čemer je izredno pomembno in potrebno tesno sodelovanje vseh deležnikov, da bi v okviru svojega udejstvovanja dosegli čim širši krog ljudi.

Kot je bilo izpostavljeno ob podpisu skupne izjave, je področje prevar še vedno premalo poudarjeno in se pomembnost preprečevanje le-teh premalo izpostavlja. Cilj delovanja organizacij, ki so podpisale skupno izjavo pa je informiranje javnosti in sodelovanje ključnih deležnikov na področju prevar.

Komisija je ob tem izpostavila še izredno pomembnost soočanja s problemom in preventivnega ravnanja na tem področju.

Deloitte, Računsko sodišče, podpisna slovesnost s partnerji, foto: Mankica Kranjec