Nekategorizirano

Sivo polje nenadzorovanega lobiranja ostaja izrazito veliko

Ljubljana, 18. november 2019 – Komisija za preprečevanje korupcije v poročilu o delu na področju lobiranja za leto 2018 ugotavlja, da zakonske določbe o lobiranju v praksi tudi po osmih letih od uveljavitve zakonodajnega okvira še vedno niso zaživele v zadostni meri. Tako »sivo polje« nenadzorovanega lobiranja ostaja izrazito veliko.

Komisija za preprečevanje korupcije (komisija) je v letu 2018 prejela 1276 zapisov o lobističnih stikih, iz katerih izhaja skupaj 4353 lobističnih stikov. Število zapisov se je glede na predhodno leto nekoliko zmanjšalo (komisija je leta 2017 prejela 1379 zapisov), število prijavljenih stikov pa precej povečalo (leta 2017 jih je bilo 3061).

A komisija je v kar 1971 primerih naknadno ugotovila, da ne gre za lobiranje, kot ga opredeljuje Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK). Lobiranci so torej poročali komisiji, kljub temu da tega niso bili dolžni storiti. Komisija tako ugotavlja, da lobiranci na eni strani poročajo o stikih, ko ne gre za lobiranje – na primer o stikih z drugimi funkcionarji ali javnimi uslužbenci (stikih v razmerju javni sektor – javni sektor). Hkrati pa zaznava, da javni uslužbenci in funkcionarji določenih stikov, ki imajo vse znake lobističnih stikov, ne dojemajo kot lobiranje in o njih ne poročajo. Tako glede na število postopkov sprejemanja zakonodaje v letu 2018 komisija ocenjuje, da število prejetih zapisov o lobističnih stikih ne odraža dejanskega stanja. Le v enem odstotku lobističnih stikov, ki so izpolnjevali vse elemente lobiranja, so lobirali registrirani lobisti, kar pomeni, da je poklic lobista v Sloveniji še vedno nerazvit.

Posebej zaskrbljujoče je še vedno lobiranje na lokalni ravni. V letu 2018 je komisija prejela le tri zapise o lobističnem stiku ene občine (v letu 2017 je prav tako poročala zgolj ena občina), kar ob upoštevanju dejstva, da organi lokalne samouprave odločajo o vrsti zadev, ki so še kako izpostavljene različnim vplivom in poskusom uveljavljanja posamičnih socialnih, ekonomskih, finančnih in drugih interesov na nejaven način, prej kaže na nepoznavanje ali celo ignoranco zakonskih obveznosti kot na odsotnost lobističnih stikov na lokalni ravni. Nerazumno nizko je tudi poročanje o lobističnih stikih s strani določenih ministrstev in drugih nosilcev javnih pooblastil. Komisija je z namenom ozaveščanja kar se da širokega kroga potencialnih lobirancev tudi lani izvedla več usposabljan, med drugim tudi na lokalni ravni, a udeležba na teh je bila vse prej kot zadovoljiva.

Komisija na podlagi prijav ali novinarskih vprašanj vedno preveri oziroma obravnava sume lobističnih stikov, ki niso bili prijavljeni oziroma o katerih lobiranci niso poročali. V kolikor so podani znaki prekrškov iz kazenskih določb ZIntPK, lahko komisija izreče prekrškovne in upravne sankcije. Lani je izrekla šest opozoril lobistom oziroma lobirancem ter vodila 16 prekrškovnih zadev. Komisija si bo tudi v prihodnje prizadevala za krepitev transparentnosti lobiranja, dvig ravni ozaveščenosti na področju lobiranja ter učinkovito uveljavljanje in spremljanje izvajanja določb ZIntPK, ki se nanašajo na lobiranje.

Poročilo o delu na področju lobiranja za leto 2018 je dostopno v priponki.

KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE

Lobiranje_poročilo_2018

Komisija podpisala skupno izjavo o pobudi za sodelovanje Slovenije na Mednarodnem tednu ozaveščanja o prevarah

Ljubljana, 14. junija 2019 – Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju komisija) je dne 13. junija 2019, na pobudo družbe Deloitte, s partnerskimi organizacijami podpisala skupno izjavo o sodelovanju v Mednarodnem tednu ozaveščanja o prevarah, ki bo potekal od 18. do 22. novembra 2019.
Združenje preiskovalcev prevar (ACFE) vsako leto prireja Mednarodni teden ozaveščanja o prevarah, ki je namenjen povečanju zavedanja o tveganjih finančnega kriminala in korupcije ter osvetlitvi njihovih negativnih učinkov na poslovno in širšo družbeno okolje. V ta namen je bila letos podpisana skupna izjava o sodelovanju na mednarodnem tednu ozaveščanja o prevarah.

Po mnenju komisije gre v primeru podpisa skupne izjave za pobudo, katere namen je boljše obvladovanje izzivov in tveganj za zagotavljanje skupne varnosti, pri čemer je izredno pomembno in potrebno tesno sodelovanje vseh deležnikov, da bi v okviru svojega udejstvovanja dosegli čim širši krog ljudi.

Kot je bilo izpostavljeno ob podpisu skupne izjave, je področje prevar še vedno premalo poudarjeno in se pomembnost preprečevanje le-teh premalo izpostavlja. Cilj delovanja organizacij, ki so podpisale skupno izjavo pa je informiranje javnosti in sodelovanje ključnih deležnikov na področju prevar.

Komisija je ob tem izpostavila še izredno pomembnost soočanja s problemom in preventivnega ravnanja na tem področju.

Deloitte, Računsko sodišče, podpisna slovesnost s partnerji, foto: Mankica Kranjec

Vabilo na tiskovno konferenco

Spoštovani,
vabimo vas na tiskovno konferenco, ki bo potekala v sredo, 5. junija 2019, ob 12. uri v prostorih komisije na Dunajski cesti 56. Komisija bo predstavila glavne poudarke iz Letnega poročila in Ocene stanja za leto 2018, ki sta bila dne 30. 5. 2019 predana predsedniku Državnega zbora, mag. Dejanu Židanu.

 

Vabljeni!

Senat Komisije za preprečevanje korupcije predsedniku Državnega zbora RS predal Letno poročilo in Oceno stanja na področju boja zoper korupcijo za leto 2018

Ljubljana, 31. maja 2019 – Senat Komisije za preprečevanje korupcije je dne 30. 5. 2019 predsedniku Državnega zbora RS mag. Dejanu Židanu predal Letno poročilo komisije in Oceno stanja za leto 2018.

Letno poročilo in Ocena stanja sta bila soglasno potrjena na 22. seji senata komisije dne 15. maja 2019, komisija pa mora Letno poročilo in Oceno stanja skladno z 19. členom Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) do konca maja posredovati Državnemu zboru RS.

Letno poročilo obsega poročilo o delu komisije v lanskem letu in zadeva vsa najbolj problematična področja delovanja komisije. Pri tem pa komisija izpostavlja predvsem področje javnih naročil, probleme, ki se pojavljajo v okviru delovanja zdravstvene dejavnosti (nabava zdravstvenega materiala in čakalne vrste) ter kadrovanje, tako na nivoju države kot na nivoju institucij, kot posameznih gospodarskih družb v pretežni ali popolni lasti države.

Posebno pozornost pa sta predsednik Državnega zbora RS in predsednik komisije namenila tudi pogovoru glede etičnega kodeksa Državnega zbora RS. Predsednik Državnega zbora RS se je ob tem predsedniku komisije tudi zahvalil za izkazano pripravljenost sodelovanja in svetovanja komisije v delovni skupini, ki bo pripravila etični kodeks. Komisija namreč že dalj časa opozarja na nujnost in potrebnost njegovega sprejema, saj to pomeni korak naprej oziroma korak v pravo smer v delovanju Državnega zbora RS, ter si bo tudi v prihodnje prizadevala za njegov čim prejšnji sprejem.

Letno poročilo in Ocena stanja za leto 2018 bosta na spletni strani komisije objavljena v naslednjem tednu.

Sklic 6. seje senata KPK

Na podlagi 18. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo) in 24. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 24/12) sklicujem 6. sejo senata Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija), dne 7. 2. 2019, ob 9.00 uri, v prostorih komisije na Dunajski cesti 56, v Ljubljani, z naslednjim dnevnim redom:

1. Potrditev zapisnika 5. seje senata komisije
2. Obravnava Ugotovitev o posameznem primeru
3. Osnutek ugotovitev o konkretnem primeru
4. Razno

Komisija za preprečevanje korupcije
Boris Štefanec, predsednik