Načelna mnenja po ZPKor

Načelno mnenje številka 191

Ravnanje uradnih oseb državnega organa, ki v postopku ocenjevanja primernosti vloge za izvajanje visokošolskega študijskega programa ne upoštevajo veljavnih pravil o akreditaciji študijskih programov ter kljub nepopolni vlogi izdajo soglasje, na podlagi katerega pristojni senat v nadaljnjem postopku akreditira študijski program, je kršitev dolžnega ravnanja, s katerim izvajalcu tega programa omogočijo pridobitev koristi, kar ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2. člena Zakona o preprečevanju korupcije. Nadaljujte z branjem

Načelno mnenje številka 190

Ravnanje uradnih oz. odgovornih oseb občine, javnega gospodarskega zavoda ter občinske uprave, ki izvedejo postopek javnega naročanja, pri katerem v celoti zanemarijo določbe zakona, ki ureja to področje in tako s podelitvijo naročila ponudniku omogočijo pridobitev neupravičene koristi, ustreza definiciji korupcije v smislu 3. alineje 2. člena ZPKor. Nadaljujte z branjem

Dopolnitev načelnega mnenja številka 132

Ravnanje proizvajalcev zdravil in/ali medicinske opreme oz. njihovih prodajalcev, ko kot donatorji podarijo finančna sredstva na račune javnih zavodov za namen kritja stroškov izobraževanja njihovih zdravnikov, nato pa sporočijo, za katerega konkretno določenega zdravnika so donacijska sredstva namenjena, ustreza definiciji korupcije v smislu 3. alineje 2. člena ZPKor. Nadaljujte z branjem

Načelno mnenje številka 189

Ravnanje odgovornih oseb v bolnišnici, ki omogočajo opravljanje terciarne dejavnosti v bolniških oddelkih, ki ne izpolnjujejo kriterijev za naziv “klinični oddelek” in tako ne izpolnjujejo pogojev za opravljanje terciarne dejavnosti, zaradi česar klinika pridobi neupravičeno korist, ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2. člena ZPKor. Nadaljujte z branjem

Načelno mnenje številka 188

Ravnanje odgovornih oseb naročnika po predpisih o javnem naročanju, ki v postopku javnega naročanja opustijo dolžno ravnanje pri preverjanju predpisanih pogojev in izberejo ponudnika, ki pogojev za opravljanje prometa z medicinskimi pripomočki ne izpolnjuje, kot tudi ravnanje uradnih oseb nadzornega organa, ki nadzora, s katerim bi preprečili nezakonito izbiro ponudnika, ne opravijo pravočasno, predstavlja kršitev dolžnega ravnanja v korist izbranega ponudnika in ustreza definiciji korupcije v smislu 3. alineje 2. člena ZPKor. Nadaljujte z branjem

Načelno mnenje številka 182

Ravnanje odgovorne osebe – direktorja zasebnega zavoda, ki sodeluje v projektu, ki ga pretežno financira Evropski sklad za regionalni razvoj in ki v nasprotju s pravili projekta in pogodbeno prevzetimi obveznostmi krši pravila dolžnega ravnanja ter na ta način drugemu subjektu omogoči pridobitev premoženjske koristi, ustreza definiciji korupcije v smislu 3. alineje 2. člena ZPKor. Nadaljujte z branjem

Načelno mnenje številka 186

Ravnanje uradnih oziroma odgovornih oseb javnega zavoda, ki s kršitvijo dolžnega ravnanja pri najemanju odvetniških in drugih zunanjih storitev drugemu omogočajo neupravičeno korist, ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2. člena ZPKor. Uradne oziroma odgovorne osebe javnega zavoda, ki pogodbe za izvedbo javnih naročil brez pravne podlage podaljšujejo z aneksi, čeprav se zavedajo, da jim je potekel rok, kršijo dolžno ravnanje in drugemu omogočajo neupravičeno korist, kar ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2. člena ZPKor. Ravnanje uradnih oseb v vodstvu ministrstva, ki kljub opozorilu na razloge za sum neupravičene porabe javnih finančnih sredstev v javnem zavodu, ki po resorni delitvi sodi v njihovo pristojnost, opustijo dolžno nadzorstvo in s tem drugim omogočijo pridobitev neupravičene koristi, odgovornim osebam zavoda pa izognitev postopku za ugotavljanje odgovornosti in vračilo neupravičeno porabljenih sredstev, je kršitev dolžnega ravnanja, ki ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2. člena ZPKor. Nadaljujte z branjem

Načelno mnenje številka 184

Ravnanje uradne osebe, ki pri prodaji nepremičnine v lasti občine uporabi napačno metodo razpolaganja z nepremičninami in nepremičnino proda na podlagi neposredne pogodbe namesto z javno dražbo ali javnim zbiranjem ponudb v smislu določb Zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 14/07, ZSPDPO), predstavlja kršitev dolžnega ravnanja in ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2. člena ZPKor. Nadaljujte z branjem