Načelna mnenja po ZPKor

Načelno mnenje številka 173

Ravnanje odgovornih oseb v delniških družbah v 100% lasti Republike Slovenije, ki se v interesu dveh zasebnih podjetij najprej kratkoročno likvidnostno zadolžita, potem kupita delnice tretje delniške družbe, nato pa vse njene delnice prodata omenjenima podjetjema tako, da prvi obrok kupnine zapade v plačilo šele leto dni po podpisu pogodbe, pri čemer podjetji že z dnem podpisa prodajnih pogodb pridobita vse bistvene pravice imetnika delnic, sami delniški družbi v državni lasti pa pravico do štirih letnih anuitet in plačila obresti na znesek neplačanih prodanih delnic, in ravnanje uradnih oseb Vlade Republike Slovenije, ki pri tem sodelujejo, je ravnanje, ki ustreza definiciji korupcije po tretji alineji 2. člena ZPKor. Nadaljujte z branjem

Načelno mnenje številka 172

Ravnanje uradnih oseb v izobraževalni ustanovi, ki ob seznanitvi z razlogi za sum ponareditve pisnega izpita vedoma opustijo dolžno ukrepanje in prijavo pristojnim organom, je kršitev dolžnega ravnanja, s katero te osebe storilcem ponarejanja omogočijo, da se izognejo odgovornosti za storjeno dejanje, kandidatu pa, da izpit kljub temu lahko v celoti dokonča, kar ustreza definiciji korupcije po 3. točki 2. člena ZPKor. Nadaljujte z branjem

Načelno mnenje številka 171

Ravnanje članov komisije za izredni interni strokovni nadzor, ki napačno ocenijo posamezne postopke pri zdravljenju pacienta in s tem omogočijo posameznim zdravnikom ali zdravstvenim zavodom, da se izognejo ugotavljanju odgovornosti, ustreza definiciji korupcije po 3. alineji drugega člena ZPKor. Nadaljujte z branjem

Načelno mnenje številka 170

Ravnanje sodnika v pravdi o lastninski pravici, v kateri na podlagi skrbne in natančne presoje dejanskega stanja ter uporabe prava odloči v korist tožeče stranke, ni kršitev dolžnega ravnanja in ne omogočanje neupravičene koristi, kar so sicer zakonski znaki korupcije po 3. alinei 2. člena ZPKor, ampak neodvisno in nepristransko sojenje na podlagi in v okviru ustave in zakona. Glede na definicijo korupcije po ZPKor bi v zadevi lahko šlo za kršitev dolžnega ravnanja uradnih oseb, ki so pridobitev lastninske pravice omogočile, ne da bi za to imele ustrezno pravno podlago. Ker pa so postopki pridobivanja lastninske pravice potekali v času, ko ZPKor še ni bil sprejet, se Komisija do tega ne more opredeliti iz razloga ustavne prepovedi povratne veljave pravnih predpisov (155. člen Ustave Republike Slovenije). Nadaljujte z branjem

Načelno mnenje številka 167

Ravnanje uradnih oseb ministrstva, ki v nasprotju z načelom enakopravne dostopnosti še pred izvedbo javnega natečaja za zasedbo prostih delovnih mest izberejo kandidate, ki bodo ne glede na objektivno oceno svoje primernosti zmagali na javnem natečaju ter jim s tem omogočijo neupravičeno prednost pred morebitnimi ostalimi kandidati in posledično pridobitev zaposlitve, ustreza definiciji korupcije v smislu 3. alineje 2. člena ZPKor. Nadaljujte z branjem

Načelno mnenje številka 166

Ravnanje odgovornih oseb v javnem zavodu, ki po avtorski pogodbi oddajo storitev v izvajanje zakonskemu partnerju svoje uslužbenke, ki potem to storitev izvede in se njeni rezultati uporabijo v nadaljnjem postopku za izvedbo javnega naročila, kjer je kot najugodnejši ponudnik izbrana gospodarska družba, katere direktor in edini zaposleni je oseba, ki je pred tem izvajala dela po avtorski pogodbi, lastnica te gospodarske družbe pa njegova zakonska partnerka, zaposlena v zavodu, ustreza definiciji korupcije po tretji alineji 2. člena ZPKor. Nadaljujte z branjem

Načelno mnenje številka 165

Ravnanje uradnih oseb ministrstva, ki pri postopku podeljevanja koncesij ne ugotovijo popolnega dejanskega stanja in kršijo načelo enakosti, 54. člen Zakona o javnem-zasebnem partnerstvu ter določila razpisne dokumentacije in tako omogočijo pridobitev koncesije določenemu ponudniku, ustreza definiciji korupcije v smislu 3. alineje 2. člena ZPKor. Nadaljujte z branjem

Načelno mnenje številka 204

Ravnanje odgovorne osebe v pravni osebi civilnega prava, ki organizira in izvaja strokovna izpopolnjevanja, za katera nima predpisanega pooblastila, pri tem pa možne udeležence vabi z obljubami, da jim udeležba omogoča izpolnitev strokovnih pogojev (pridobitev licenčnih točk) za opravljanje poklicne dejavnosti, je kršitev dolžnega ravnanja, s katero organizatorju omogoča neupravičeno korist, kar ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2 člena ZPKor. Nadaljujte z branjem