Načelna mnenja po ZPKor

Načelno mnenje številka 154

Ravnanje uradne osebe občine, ki odda v najem nepremičnino z neposredno pogodbo, najemniku pa dovoli oddajo tega objekta v podnajem, ne da bi pri tem upoštevala predpisani postopek in metode oddaje v najem, kot jih določata Zakon o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 14/07, v nadaljevanju ZSPDPO) in Uredba o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 84/07), predstavlja kršitev dolžnega ravnanja in ustreza definiciji korupcije v smislu 3. alinee 2. člena ZPKor. Nadaljujte z branjem

Načelno mnenje številka 153

Ravnanje naročnika po predpisih o javnem naročanju, ko kot edino merilo za izbor ponudnika določi najnižjo ceno, potem pa kot najugodnejšega ponudnika izbere tistega, ki v roku za oddajo ponudi najvišjo ceno in pred izborom naknadno ponudi popust ter s tem postane cenovno najugodnejši ponudnik, naknadno sklenjeni aneksi k sklenjeni osnovni pogodbi pa povečajo njeno vrednost za več kot polovico, ustreza definiciji korupcije v smislu 3. alineje 2. člena ZPKor. Nadaljujte z branjem

Načelno mnenje številka 152

Ravnanje župana in drugih uradnih oseb občinske uprave, ki v nasprotju s pričakovano skrbnostjo in odgovornostjo pri opravljanju javnih funkcij in uradnih nalog vedoma ustvarijo pogoje, zaradi katerih bi občinski svet lahko sprejel odločitev, ki bi drugemu omogočila pridobitev neupravičene koristi, je kršitev dolžnega ravnanja, ki ustreza definiciji korupcije po 3. alineji drugega člena ZPKor. Nadaljujte z branjem

Načelno mnenje številka 151

Ravnanje uradnih oseb občine, ki ob izdaji lokacijske informacije kršijo načelo varstva pravic strank in varstva javnih koristi iz 7. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in nasl.) ter tako pravnim osebam v zasebni lasti omogočijo promet z nepremičninami, ne da bi ob tem občina imela možnost uveljaviti predkupno pravico, je kršitev dolžnega ravnanja, ki ustreza definiciji korupcije po 3. alinei 2. člena ZPKor. Nadaljujte z branjem

Načelno mnenje številka 149

Ravnanje uradnih oseb ob prodaji lastniških deležev Republike Slovenije (delnic) v gospodarski družbi na način, da komisija za vodenje in nadzor postopka prodaje kapitalske naložbe Republike Slovenije, ki vodi postopek prodaje, pripravi strokovno utemeljen predlog prodaje vlagateljem, nato pa ga spremeni izključno na zahtevo nepristojne nadrejene uradne osebe, ustreza definiciji korupcije v smislu 3. alineje 2. člena ZPKor. Ravnanje uradnih oseb v komisiji za vodenje in nadzor postopka prodaje kapitalske naložbe Republike Slovenije, ko v nasprotju z 12. členom Uredbe o prodaji in drugih oblikah razpolaganja s finančnim premoženjem države in občin (Uradni list RS št. 123/03), ki opredeljuje konflikt interesov in izločitev, same povzročijo konflikt interesov, pri tem pa ne predlagajo svoje izločitve in/ali o svojem ravnanju ne seznanijo pristojnih, ustreza definiciji korupcije v smislu 3. alineje 2. člena ZPKor. Nadaljujte z branjem

Načelno mnenje številka 148

Poslanec Državnega zbora je v smislu 20. in 31. člena Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04, v nadaljevanju ZPKor) ter 12. člena Zakona o poslancih (Uradni list RS, št.112/05, v nadaljevanju ZPos) v povezavi z Odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-57/06 (Uradni list RS, št. 33/07) lahko član nadzornega sveta medobčinskega javnega sklada in član sveta ustanoviteljic javnega sklada. Nadaljujte z branjem

Načelno mnenje številka 147

Funkcija poslanca Državnega zbora je v smislu določbe 12. člena Zakona o poslancih (Uradni list RS, št. 112/05, v nadaljevanju ZPos) v zvezi z določbo 31. člena Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04, v nadaljevanju ZPKor) in Odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-57/06 (Uradni list RS, št. 33/07) nezdružljiva s članstvom v nadzornem organu gospodarske družbe. Nadaljujte z branjem

Načelno mnenje številka 145

Situacija, v kateri javni uslužbenec, ki pri poklicni gasilski enoti zaseda delovno mesto sodelavca za zaščito in reševanje, katerega delovne naloge so podobne delovnemu področju podjetja, katerega solastnik je isti javni uslužbenec, predstavlja nasprotje interesov v smislu 1. odstavka 13. člena Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev (Uradni list RS, št. 8/01). Nadaljujte z branjem