Novice

Sklic 39. seje senata KPK

Na podlagi 18. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo) in 24. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 24/12) sklicujem 39. sejo senata Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija), dne 24. 10. 2019, ob 9.00 uri, v prostorih komisije na Dunajski cesti 56, v Ljubljani, Nadaljujte z branjem

OECD zaskrbljen nad možnostjo političnega vmešavanja zakonodajne veje oblasti v neodvisnost sodstva v zadevi Kangler

Ljubljana, 21. oktober 2019 – Republika Slovenija je morala na oktobrski seji Delovne skupine Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju poročati o parlamentarni preiskavi za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zvezi s kazenskim pregonom državnega svetnika Franca Kanglerja.

Po predstavitvi informacij je Delovna skupina sprejela izjavo za javnost, v kateri je izrazila zaskrbljenost nad možnostijo političnega posega v neodvisnost sodstva ter spomnila na spoštovanje vladavine prava in nujnost neodvisnosti kazenskega pregona v korupcijskih zadevah v skladu s Konvencijo OECD proti podkupovanju. Prevod izjave za javnost objavljamo v nadaljevanju.

Komisija za preprečevanje korupcije je v preteklosti že opozorila, da bi predmetna parlamentarna preiskava lahko predstavljala nedovoljen poseg zakonodajne veje oblasti v neodvisnost sodstva in tožilstva. Izpostavila je tudi, da ni jasno, kakšna naj bi bila politična odgovornost predstavnikov sodstva, glede na dejstvo, da lahko za svoja ravnanja politično odgovarjajo zgolj nosilci političnega delovanja, kar sodniki in tožilci niso in v skladu s temeljnimi postulati vladavine prava tudi ne smejo biti. Postavlja se tudi vprašanje, ali v konkretnem primeru sploh gre za zadevo javnega pomena, kot to za uvedbo parlamentarne preiskave zahteva 93. člen Ustave RS, ali pa za morebitno zlorabo te pomembne oblike družbenega nadzora, ki ga zagotavlja ustava.

Prevod izjave za javnost Delovne skupine OECD:

Delovna skupina OECD za boj proti podkupovanju je zaskrbljena nad možnostjo političnega vmešavanja zakonodajne veje oblasti v neodvisnost sodstva v Sloveniji.

Delovna skupina OECD za boj proti podkupovanju je zaskrbljena zaradi zahteve Državnega sveta za parlamentarno preiskavo v primeru kazenskega pregona zoper sedanjega člana Državnega sveta. Državni zbor, zgornji dom slovenskega parlamenta, je odredil preiskavo o domnevnih političnih motivih tožilcev in sodnikov, ki so bili udeleženi v teh zadevah.

Delovna skupina OECD za boj proti podkupovanju je zaskrbljena, da bi parlamentarna preiskava lahko pomenila neposreden pritisk na delo ter vmešavanje v delovanje sodstva. Delovna skupina ugotavlja, da lahko to vpliva tudi na zmožnost Slovenije, da v celoti izpolni svoje obveznosti iz Konvencije OECD o boju proti podkupovanju, zlasti tiste iz 5. člena, ki govori o neodvisnih preiskavah in pregonu. Slovenija se je vsem članom Delovne skupine za boj proti podkupovanju zavezala, da bo spoštovala temeljne vrednote demokracije, ki slonijo na načelih pravne države in delitvi oblasti.

Urad generalnega državnega tožilca in Sodni svet sta septembra 2019 na Ustavno sodišče vložila pobudo za presojo ustavnost in zakonitost te parlamentarne preiskave. Ustavno sodišče odločitve še ni sprejelo.

Delovna skupina bo nadaljevala s spremljanjem razmer in razmišlja o nadaljnjih ustreznih ukrepih, Slovenija pa bo morala decembra 2019 Delovni skupini predložiti najnovejše informacije o statusu te parlamentarne preiskave.

Povezava na originalen tekst: https://www.oecd.org/slovenia/the-oecd-working-group-on-bribery-is-concerned-about-potential-political-interference-by-the-legislative-branch-in-the-independence-of-the-judiciary-in-slovenia.htm

KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE

Ugotovitve o konkretnem primeru v zadevi nedovoljenega lobiranja osebe, ki po ZIntPK ni upravičena izvajati dejanja lobiranja

Senat Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija) je na 30. seji dne 30. 7. 2019 na podlagi prvega odstavka 11. člena in petega odstavka 13. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju: ZIntPK) sprejel Ugotovitve o konkretnem primeru v zadevi nedovoljenega lobiranja osebe, ki po ZIntPK ni upravičena izvajati dejanja lobiranja.

Komisija je v navedenih ugotovitvah zavzela stališče, da ravnanji Helene Butolen ustrezata nezakonitemu lobiranju. Helena Butolen je nezakonito vplivala v imenu, interesu in za račun konkretnih gospodarskih družb. Imenovana ni imela položaja zakonite zastopnice nobene od gospodarskih družb, prav tako ni bila pri njih zaposlena oziroma vpisana v register lobistov pri komisiji. Glede na zakonske določbe, bi se bila Helena Butolen pred opravljanjem dejanj lobiranja dolžna vpisati v register lobistov pri komisiji.

Komisija opozarja, da je eden izmed namenov zakonske regulacije lobiranja v ZIntPK ravno preprečevanje nezakonitega vplivanja na lobirance, saj ima prav zaradi tovrstnih dejanj lobistična dejavnost v Sloveniji še vedno negativen prizvok.

Sklic 38. seje senata KPK

Na podlagi 18. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo) in 24. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 24/12) sklicujem 38. sejo senata Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija), dne 17. 10. 2019, ob 9.00 uri, v prostorih komisije na Dunajski cesti 56, v Ljubljani, Nadaljujte z branjem

Sklic 37. seje senata KPK

Na podlagi 18. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo) in 24. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 24/12) sklicujem 37. sejo senata Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija), dne 10. 10. 2019, ob 9.00 uri, v prostorih komisije na Dunajski cesti 56, v Ljubljani, Nadaljujte z branjem

Sklic 36. seje senata KPK

Na podlagi 18. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo) in 24. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 24/12) sklicujem 36. sejo senata Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija), dne 8. 10. 2019, ob 9.00 uri, v prostorih komisije na Dunajski cesti 56, v Ljubljani, z naslednjim dnevnim redom: Nadaljujte z branjem

Poslanica predsednika KPK ob 15. obletnici komisije

Spoštovane državljanke in državljani,

na današnji dan pred 15 leti, 1. oktobra 2004, je bila z vpisom v sodni register ustanovljena Komisija za preprečevanje korupcije (komisija), ki je takrat nadomestila tri leta prej ustanovljeni Urad RS za preprečevanje korupcije in začela delovati kot specializiran in neodvisen državni organ z večjimi pooblastili v boju proti korupciji.

Ob tej priložnosti je prav, da se ozremo na preteklo obdobje in preverimo, kakšno stanje na področju spodbujanja integritete in boja proti korupciji v državi zaznavamo danes. Žal se moramo spomniti, da je bilo v petnajstletnem obdobju kar nekaj poskusov demontaže delovanja komisije. Razprave o tem, da je komisija nepotrebna in da jo je potrebno ukiniti, na srečo niso dosegle želenega epiloga; komisija je obstala in njene ugotovitve z najrazličnejših področij delovanja države dan za dnem potrjujejo, da je še kako potrebna.

Tudi danes tako lahko zapišemo, da je boj proti korupciji vse prej kot enostaven, pri čemer iz leta v leto bolj z gotovostjo ugotavljamo, da ga žal politika – kljub vseprisotnim besedam na načelni ravni o ničelni toleranci do korupcije – prej zavira kot pa spodbuja. Prav v teh dneh to znova potrjuje proces spreminjanja temeljnega akta oziroma zakonskega okvira za delovanje komisije, Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK). Morda se bo komu zdelo, da se vsako leto znova ponavljam, a dejstvo je, da postopek spreminjanja ZIntPK poteka že vse od leta 2015, opozorila na nujnost sprememb, ki bi komisiji omogočile boljše pogoje za njeno delo in segajo še nekaj let bolj v preteklost, pa v zadnjih letih redno prihajajo tudi iz mednarodnih krogov. To bi moralo državo spodbuditi na vseh ravneh, a vendarle se zdi, kot da napredka ni.

Danes imamo pred sabo novelo ZIntPK-C, za katero komisija z obžalovanjem ugotavlja, da bi bilo bolje, če je ne bi bilo. Kljub opozorilom, ki so bila v procesu priprave novele dana že v času prejšnje vlade – in to ne le s strani komisije, pač pa tudi Službe Vlade RS za zakonodajo in Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora – da tako velik obseg sprememb in dopolnitev presega okvire novele in terja nov krovni zakon, tudi aktualna vlada vztraja pri noveliranju. Pri čemer je skoraj v celoti le prepisala predloge, ki jih je pripravila prejšnja vlada in ki so jih strokovne službe že v veliki meri zavrnile, nekatere celo kot neskladne z ustavo in pravnim sistemom.

Komisija ugotavlja, da bodo predlagane spremembe, če bodo potrjene in hkrati ne bodo podprte z dodatnimi finančnimi in kadrovskimi viri (česar pa novela ne predvideva), za komisijo neizvedljive in bodo v dobršni meri onemogočile njeno učinkovito izvajanje nadzora. Glede na okoliščine in nepojmljivo dolgotrajen potek spreminjanja krovnega zakonskega okvira komisije, se lahko le vprašam, ali ni to osnovni namen sprememb, ki jih imamo trenutno na mizi?

K tem pomislekom me spodbuja tudi dejstvo, da se še vedno prepogosto srečujemo s primeri, ko visokoleteče besede politikov in nosilcev oblasti o ničelni toleranci do korupcije, podpori boju proti korupciji in zagovarjanju transparentnega delovanja na vseh ravneh kaj hitro zvodenijo, ko jih je treba udejanjiti tudi v praksi.

Naj kljub zaskrbljujočemu odnosu oblasti do delovanja komisije vendarle izpostavim nekaj pozitivnih vidikov delovanja komisije v zadnjih 15 letih, ki jih ni bilo malo. Kljub finančnim in kadrovskim omejitvam, na katere komisija stalno in neuspešno opozarja odločevalce, je komisija ohranila svojo neodvisnost in, kolikor ji omogoča zakonski okvir, pozorno bdi nad neintegritetnimi in koruptivnimi praksami v državi. Po velikih težavah z nedorečenostjo samih postopkov pred komisijo nedavne sodbe sodišč dokazujejo, da smo to zagato v zadnjih letih uspešno razrešili in da komisija deluje zakonito. Žal tu vlada znova zamuja priložnost, da bi potek tega postopka tudi jasno in določno zapisala v zakon.

Uspešnost delovanja komisije nam priznava tudi mednarodna skupnost, kjer predstavljamo dobre prakse. Tu seveda ne moremo mimo aplikacije Erar, ki z objavo porabe javnih sredstev omogoča mnogo večjo transparentnost delovanja javne uprave ter zmanjšuje tveganja za slabo upravljanje in zlorabo oblasti. Ponosni smo, da Erar, ki je v neposredni in popolni lasti komisije, nemoteno deluje in tako ostaja učinkovito orodje nadzora ne le splošne javnosti in medijev, pač pa tudi nadzorstvenih organov.

Komisija bo nadaljevala s svojim delom in bo bedela nad delovanjem nosilcev javnih funkcij, ne glede na njihovo politično pripadnost. A za bistveno izboljšanje stanja na področju korupcije in zvišanje standardov integritete na vseh ravneh delovanja države so nujne korenite izboljšave protikorupcijske zakonodaje na eni strani in na drugi strani osebna integriteta kot vodilo delovanja vsakega posameznika, od najvišjih funkcionarjev, gospodarstvenikov, predstavnikov elit, do vsakega izmed nas.

Boris Štefanec, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije

Sklic 35. seje senata KPK

Na podlagi 18. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo) in 24. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 24/12) sklicujem 35. sejo senata Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija), dne 3. 10. 2019, ob 9.00 uri, v prostorih komisije na Dunajski cesti 56, v Ljubljani, z naslednjim dnevnim redom:

1. Potrditev Zapisnika 34. seje senata komisije
2. Preklic pooblastila po ZUP
3. Odločba/dovoljenje za opravljanje druge dejavnosti
4. Predloga za uvedbo postopka ugotavljanja dejanskega obstoja nasprotja interesov
5. Osnutek ugotovitev o posameznem primeru
6. Ugotovitve o konkretnem primeru
7. Ugotovitve o posameznem primeru
8. Razno

Komisija za preprečevanje korupcije
Boris Štefanec, predsednik