Novice

Zaključen večletni postopek nadzora premoženjskega stanja Zorana Jankovića – Vrhovno sodišče RS zavrnilo revizijo

Komisija za preprečevanje korupcije sporoča, da se je zaključil več let trajajoč postopek v zvezi z nadzorom premoženjskega stanja g. Jankovića (trajal je od leta 2012 do danes).
Komisija je namreč prejela sodbo Vrhovnega sodišča RS (opr. št. X Ips 28/2018 z dne 3. 7. 2019), s katero je Vrhovno sodišče RS zavrnilo revizijo Zorana Jankovića v zadevi zaključnih ugotovitev nadzora nad njegovim premoženjskim stanjem, ki jih je komisija pričela že v letu 2012. S tem so v predmetnem postopku izkoriščena vsa redna in izredna pravna sredstva.

Spomnimo: Komisija je skladno s procesnimi zahtevami, predpisanimi v 13. členu Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), izdelala Zaključne ugotovitve o konkretnem primeru v zadevi nadzora nad premoženjskim stanjem zavezanca Zorana Jankovića ter jih dne 27. 11. 2015 tudi objavila. Dne 5. 1. 2018 je Upravno sodišče RS s sodbo opr. št. I U 1854/2015-25 ugotovilo, da je komisija v ponovljenem postopku postopala pravilno in zakonito. Sodišče je potrdilo, da so bile v predmetnem postopku spoštovane vse zahtevane postopkovne določbe ZIntPK, ki pomenijo izpeljavo načela varstva pravic strank in varstva javne koristi, kot jih določa 7. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) ter načela zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP, v povezavi z 22. členom Ustave RS (enako varstvo pravic). Prav tako po presoji sodišča z izdelavo in objavo omenjenih zaključnih ugotovitev ni bilo poseženo v ustavno pravico zavezanca Zorana Jankovića do domneve nedolžnosti iz 27. člena Ustave RS, kakor tudi ne v druge ustavne pravice, katerih kršitev je uveljavljal s tožbo. Zavezanec Zoran Janković je zoper omenjeno sodbo vložil revizijo, ki pa jo je Vrhovno sodišče RS dne 3. 7. 2019 zavrnilo.

V nadaljevanju objavljamo naslednje relevantne dokumente in odločitve sodišča:
Zaključne ugotovitve o konkretnem primeru št. 0603-10/2012-112, z dne 26. 11. 2015;
Odgovor obravnavane osebe z dne 24. 9. 2015;
Sodba Upravnega sodišča RS opr. št. . I U 1854/2015-25, z dne 5. 1. 2018;
Sodba Vrhovnega sodišča RS opr. št. X Ips 28/2018, z dne 3. 7. 2019.

Ugotovitve o konkretnem primeru v zadevi nedovoljenega lobiranja osebe, ki po ZIntPK ni upravičena izvajati dejanja lobiranja

Senat Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija) je na 26. seji dne 13. 6. 2019 na podlagi prvega odstavka 11. člena in petega ter sedmega odstavka 13. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju: ZIntPK) sprejel Ugotovitve o konkretnem primeru v zadevi nedovoljenega lobiranja osebe, ki po ZIntPK ni upravičena izvajati dejanja lobiranja. Nadaljujte z branjem

Sklic 31. seje senata KPK

Na podlagi 18. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo) in 24. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 24/12) sklicujem 31. sejo senata Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija), dne 13. 8 . 2019 s pričetkom ob 09.00 uri, v prostorih komisije na Dunajski cesti 56, v Ljubljani, Nadaljujte z branjem

Senat Komisije za preprečevanje korupcije ponovno v polni sestavi

Ljubljana, 1. avgusta 2019 – Danes je nastopil mandat nov namestnik predsednika Komisije za preprečevanje korupcije, Simon Savski, ki ga je predsednik Republike, Borut Pahor, imenoval z Ukazom o imenovanju v Uradnem listu RS, št. 46/2019 z dne 19. 7. 2019. Predsednik Republike je novega namestnika imenoval v tretjem, ponovljenem javnem pozivu za zbiranje kandidatur. Senat komisije tako od danes naprej ponovno deluje v polni sestavi.

Predsednik komisije, Boris Štefanec, ob tem izraža zadovoljstvo, da senat končno lahko deluje v polni sestavi ter, da se je postopek imenovanja namestnika predsednika komisije uspešno zaključil. Prepričan je, da bo novo imenovani namestnik s svojim zagonom in znanji doprinesel k še boljšemu delovanju komisije, napori nove sestave senata komisije pa bomo usmerjeni k še bolj aktivnemu nadaljnjemu delu in izvrševanju nalog, ki se od senata v skladu z zakonskimi pooblastili tudi pričakujejo. Ob tem pa je glavno vodilo delovanja komisije usmerjeno v isti cilj – boj zoper korupcijo in vse, kar je s tem področjem povezano v Republiki Sloveniji.

Sklic 30. seje senata KPK

Na podlagi 18. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo) in 24. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 24/12) sklicujem 30. sejo senata Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija), dne 30. 7. 2019, ob 9.00 uri, v prostorih komisije na Dunajski cesti 56, v Ljubljani, Nadaljujte z branjem

Sklic 1. dopisne seje senata KPK

Na podlagi 18. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo) in 33. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 24/12) sklicujem 1. dopisno sejo senata Komisije za preprečevanje korupcije, dne 17. 7. 2019, Nadaljujte z branjem

Komisija neprijetno presenečena nad stališči in izjavami predsednika Državnega sveta

Ljubljana, 12. julija 2019 – Komisija za preprečevanje korupcije (dalje: komisija) je neprijetno presenečena nad nekaterimi stališči ter nepoznavanjem pristojnosti institucij, tudi mednarodnih, ki jih v včerajšnjem intervjuju v reviji Demokracija izraža in prikazuje predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Alojz Kovšca.

Predsednik Državnega sveta se po eni strani opisuje kot oseba, ki se trudi spoštovati ustavne določbe na vseh področjih delovanja v državnem svetu in pravi, da bo vedno odločno nasprotoval tistim, ki si ustavne določbe tolmačijo tako, kot jim pride prav, po drugi strani pa se hkrati sprašuje, ali naj Državni svet sploh spoštuje sodbe sodišč ali naj ignorira pravosodno vejo oblasti. Čeprav poskušamo razumeti nestrinjanje predsednika Državnega sveta s stališčem državnega odvetništva glede odškodnine v primeru nezakonitega odvzema mandata državnemu svetniku, pa ne soglašamo, da svoje nestrinjanje poudarja z vprašanjem, ali sodne odločbe sploh spoštovati. In to stori ravno v trenutku, ko je aktualna zahteva Državnega sveta Državnemu zboru Republike Slovenije o odredbi parlamentarne preiskave o ugotavljanju politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, med drugim sodnikov in tožilcev, ki so sodelovali v kazenskih postopkih zoper Franca Kanglerja. To zahtevo pa številni državni organi ter tudi mednarodne organizacije kot sta GRECO in OECD označujejo kot poseg v ustavni načeli delitve oblasti ter neodvisnosti sodstva.

Predsednik Državnega sveta nadalje v intervjuju opozarja na dolžnost neodvisnih in samostojnih državnih organov, da zagotavljajo svojo integriteto, hkrati pa pozablja, da mora tudi sam kot nosilec javne funkcije izkazovati integriteto, prav tako pa jo mora izkazovati tudi državni organ, ki ga on kot predsednik predstavlja ter vodi. Integritetno ravnanje predsednika Državnega sveta ter Državnega sveta kot institucije tako zahteva v prvi vrsti spoštovanje načela delitve oblasti ter spoštovanje z zakonom, pravno dopustnimi cilji ter etičnimi kodeksi določenih pristojnosti. Uporaba pristojnosti zahtevati odredbo parlamentarne preiskave mora biti skladna z namenom, ki jo je zasledoval ustavodajalec. Nasprotno pa se s konkretno zahtevo posega v neodvisnost in samostojnost sodstva ter tožilstva in v njune izključne pristojnosti, domnevno zaradi zasledovanja zasebnih interesov določenega državnega svetnika. Kljub opozorilom številnih državnih organov, pa tudi zahteve Državnega zbora, da naj se zahteva popravi tako, da bo upoštevano mnenje njegove Zakonodajno-pravne službe, ki je opozorila ravno na te pomanjkljivosti, pa državni svetniki odločitve niso želeli spremeniti. Predsednik Državnega sveta bi, tudi zaradi krepitve integritete njegove funkcije ter integritete Državnega sveta, državne svetnike moral opozoriti na dvome o zakonitosti oziroma ustavnosti takšne zahteve, pa tega ni storil.

In na koncu, še na kratko o pristojnostih GRECA, Skupine držav proti korupciji, ki je uvedel ad hoc postopek zoper Slovenijo, zaradi podane zahteve za odredbo parlamentarne preiskave, ki jih je predsednik Državnega sveta napačno predstavil.

V nasprotju s trditvijo predsednika Državnega sveta ima GRECO, ravno zaradi Pravila 34, pristojnost reagirati na izjemne okoliščine, med katere prišteva tudi spremembo v postopku (poleg institucionalne reforme ali zakonodajne iniciative). Kot takšno spremembo je GRECO ocenil odstop od, z ustavo določenega pogoja, pa tudi ustaljene parlamentarne prakse, da se parlamentarna preiskava odredi, kadar gre za zadevo javnega pomena, upoštevaje omejitev ustavnih pristojnosti Državnega zbora. Ker ustava Državnemu svetu daje pristojnost zahtevati odredbo parlamentarne preiskave, Državni zbor pa mora takšni zahtevi slediti in preiskavo odrediti, brez glasovanja, je moč zaključiti, da se je postopek v zvezi z odredbo parlamentarne preiskave začel že s samo zahtevo Državnega sveta in se je GRECO nanj tudi smel odzvati.

Pri tem je pomembno tudi, da GRECO z odločitvijo o uvedbi ad hoc postopka pod drobnogled ni vzel odredbe parlamentarne preiskave, temveč pravno ureditev ločitve zakonodajne veje oblasti od sodne. Pri tej odločitvi GRECO izhaja iz mednarodnega protikorupcijskega standarda, ki zahteva, da države zagotovijo, da odgovorni za preprečevanje, preiskovanje, pregon in sojenje v korupcijskih dejanjih uživajo neodvisnost ter avtonomijo, ustrezno njihovi funkciji, da niso podvrženi nedovoljenim pritiskom ter da imajo na voljo zadostna sredstva za zbiranje dokazov, za zaščito oseb, ki pomagajo oblastem v boju zoper korupcijo ter za ohranjanje zaupnosti preiskav (Resolucija Odbora ministrov Sveta Evrope (97) 24 o dvajsetih vodilnih načelih za boj proti korupciji, Vodilno načelo 3). S takšno zahtevo Državnega sveta pa je prišlo do ogrozitve spoštovanja tega standarda, katerega je Slovenija zavezana spoštovati na podlagi mednarodnih sporazumov in katerega spoštovanje je GRECO že ocenjeval v 4. ocenjevalnem krogu, ki ga je zoper Slovenijo pričel leta 2012.

GRECO je telo Sveta Evrope, katerega temeljni namen je spremljati, ali države članice spoštujejo mednarodne protikorupcijske standarde, in da, če je potrebno, uporabi sankcije zoper države članice, kadar te protikorupcijskih standardov ne dosegajo. Ima 49 držav članic, ki sprejemajo odločitve. Odločitev o uvedbi ad hoc postopka zoper Slovenijo je tako sprejelo 48 držav članic GRECA.