Osrednje novice

OECD zaskrbljen nad možnostjo političnega vmešavanja zakonodajne veje oblasti v neodvisnost sodstva v zadevi Kangler

Ljubljana, 21. oktober 2019 – Republika Slovenija je morala na oktobrski seji Delovne skupine Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju poročati o parlamentarni preiskavi za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zvezi s kazenskim pregonom državnega svetnika Franca Kanglerja.

Po predstavitvi informacij je Delovna skupina sprejela izjavo za javnost, v kateri je izrazila zaskrbljenost nad možnostijo političnega posega v neodvisnost sodstva ter spomnila na spoštovanje vladavine prava in nujnost neodvisnosti kazenskega pregona v korupcijskih zadevah v skladu s Konvencijo OECD proti podkupovanju. Prevod izjave za javnost objavljamo v nadaljevanju.

Komisija za preprečevanje korupcije je v preteklosti že opozorila, da bi predmetna parlamentarna preiskava lahko predstavljala nedovoljen poseg zakonodajne veje oblasti v neodvisnost sodstva in tožilstva. Izpostavila je tudi, da ni jasno, kakšna naj bi bila politična odgovornost predstavnikov sodstva, glede na dejstvo, da lahko za svoja ravnanja politično odgovarjajo zgolj nosilci političnega delovanja, kar sodniki in tožilci niso in v skladu s temeljnimi postulati vladavine prava tudi ne smejo biti. Postavlja se tudi vprašanje, ali v konkretnem primeru sploh gre za zadevo javnega pomena, kot to za uvedbo parlamentarne preiskave zahteva 93. člen Ustave RS, ali pa za morebitno zlorabo te pomembne oblike družbenega nadzora, ki ga zagotavlja ustava.

Prevod izjave za javnost Delovne skupine OECD:

Delovna skupina OECD za boj proti podkupovanju je zaskrbljena nad možnostjo političnega vmešavanja zakonodajne veje oblasti v neodvisnost sodstva v Sloveniji.

Delovna skupina OECD za boj proti podkupovanju je zaskrbljena zaradi zahteve Državnega sveta za parlamentarno preiskavo v primeru kazenskega pregona zoper sedanjega člana Državnega sveta. Državni zbor, zgornji dom slovenskega parlamenta, je odredil preiskavo o domnevnih političnih motivih tožilcev in sodnikov, ki so bili udeleženi v teh zadevah.

Delovna skupina OECD za boj proti podkupovanju je zaskrbljena, da bi parlamentarna preiskava lahko pomenila neposreden pritisk na delo ter vmešavanje v delovanje sodstva. Delovna skupina ugotavlja, da lahko to vpliva tudi na zmožnost Slovenije, da v celoti izpolni svoje obveznosti iz Konvencije OECD o boju proti podkupovanju, zlasti tiste iz 5. člena, ki govori o neodvisnih preiskavah in pregonu. Slovenija se je vsem članom Delovne skupine za boj proti podkupovanju zavezala, da bo spoštovala temeljne vrednote demokracije, ki slonijo na načelih pravne države in delitvi oblasti.

Urad generalnega državnega tožilca in Sodni svet sta septembra 2019 na Ustavno sodišče vložila pobudo za presojo ustavnost in zakonitost te parlamentarne preiskave. Ustavno sodišče odločitve še ni sprejelo.

Delovna skupina bo nadaljevala s spremljanjem razmer in razmišlja o nadaljnjih ustreznih ukrepih, Slovenija pa bo morala decembra 2019 Delovni skupini predložiti najnovejše informacije o statusu te parlamentarne preiskave.

Povezava na originalen tekst: https://www.oecd.org/slovenia/the-oecd-working-group-on-bribery-is-concerned-about-potential-political-interference-by-the-legislative-branch-in-the-independence-of-the-judiciary-in-slovenia.htm

KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE

Ugotovitve o konkretnem primeru v zadevi nedovoljenega lobiranja osebe, ki po ZIntPK ni upravičena izvajati dejanja lobiranja

Senat Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija) je na 30. seji dne 30. 7. 2019 na podlagi prvega odstavka 11. člena in petega odstavka 13. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju: ZIntPK) sprejel Ugotovitve o konkretnem primeru v zadevi nedovoljenega lobiranja osebe, ki po ZIntPK ni upravičena izvajati dejanja lobiranja.

Komisija je v navedenih ugotovitvah zavzela stališče, da ravnanji Helene Butolen ustrezata nezakonitemu lobiranju. Helena Butolen je nezakonito vplivala v imenu, interesu in za račun konkretnih gospodarskih družb. Imenovana ni imela položaja zakonite zastopnice nobene od gospodarskih družb, prav tako ni bila pri njih zaposlena oziroma vpisana v register lobistov pri komisiji. Glede na zakonske določbe, bi se bila Helena Butolen pred opravljanjem dejanj lobiranja dolžna vpisati v register lobistov pri komisiji.

Komisija opozarja, da je eden izmed namenov zakonske regulacije lobiranja v ZIntPK ravno preprečevanje nezakonitega vplivanja na lobirance, saj ima prav zaradi tovrstnih dejanj lobistična dejavnost v Sloveniji še vedno negativen prizvok.

Poslanica predsednika KPK ob 15. obletnici komisije

Spoštovane državljanke in državljani,

na današnji dan pred 15 leti, 1. oktobra 2004, je bila z vpisom v sodni register ustanovljena Komisija za preprečevanje korupcije (komisija), ki je takrat nadomestila tri leta prej ustanovljeni Urad RS za preprečevanje korupcije in začela delovati kot specializiran in neodvisen državni organ z večjimi pooblastili v boju proti korupciji.

Ob tej priložnosti je prav, da se ozremo na preteklo obdobje in preverimo, kakšno stanje na področju spodbujanja integritete in boja proti korupciji v državi zaznavamo danes. Žal se moramo spomniti, da je bilo v petnajstletnem obdobju kar nekaj poskusov demontaže delovanja komisije. Razprave o tem, da je komisija nepotrebna in da jo je potrebno ukiniti, na srečo niso dosegle želenega epiloga; komisija je obstala in njene ugotovitve z najrazličnejših področij delovanja države dan za dnem potrjujejo, da je še kako potrebna.

Tudi danes tako lahko zapišemo, da je boj proti korupciji vse prej kot enostaven, pri čemer iz leta v leto bolj z gotovostjo ugotavljamo, da ga žal politika – kljub vseprisotnim besedam na načelni ravni o ničelni toleranci do korupcije – prej zavira kot pa spodbuja. Prav v teh dneh to znova potrjuje proces spreminjanja temeljnega akta oziroma zakonskega okvira za delovanje komisije, Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK). Morda se bo komu zdelo, da se vsako leto znova ponavljam, a dejstvo je, da postopek spreminjanja ZIntPK poteka že vse od leta 2015, opozorila na nujnost sprememb, ki bi komisiji omogočile boljše pogoje za njeno delo in segajo še nekaj let bolj v preteklost, pa v zadnjih letih redno prihajajo tudi iz mednarodnih krogov. To bi moralo državo spodbuditi na vseh ravneh, a vendarle se zdi, kot da napredka ni.

Danes imamo pred sabo novelo ZIntPK-C, za katero komisija z obžalovanjem ugotavlja, da bi bilo bolje, če je ne bi bilo. Kljub opozorilom, ki so bila v procesu priprave novele dana že v času prejšnje vlade – in to ne le s strani komisije, pač pa tudi Službe Vlade RS za zakonodajo in Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora – da tako velik obseg sprememb in dopolnitev presega okvire novele in terja nov krovni zakon, tudi aktualna vlada vztraja pri noveliranju. Pri čemer je skoraj v celoti le prepisala predloge, ki jih je pripravila prejšnja vlada in ki so jih strokovne službe že v veliki meri zavrnile, nekatere celo kot neskladne z ustavo in pravnim sistemom.

Komisija ugotavlja, da bodo predlagane spremembe, če bodo potrjene in hkrati ne bodo podprte z dodatnimi finančnimi in kadrovskimi viri (česar pa novela ne predvideva), za komisijo neizvedljive in bodo v dobršni meri onemogočile njeno učinkovito izvajanje nadzora. Glede na okoliščine in nepojmljivo dolgotrajen potek spreminjanja krovnega zakonskega okvira komisije, se lahko le vprašam, ali ni to osnovni namen sprememb, ki jih imamo trenutno na mizi?

K tem pomislekom me spodbuja tudi dejstvo, da se še vedno prepogosto srečujemo s primeri, ko visokoleteče besede politikov in nosilcev oblasti o ničelni toleranci do korupcije, podpori boju proti korupciji in zagovarjanju transparentnega delovanja na vseh ravneh kaj hitro zvodenijo, ko jih je treba udejanjiti tudi v praksi.

Naj kljub zaskrbljujočemu odnosu oblasti do delovanja komisije vendarle izpostavim nekaj pozitivnih vidikov delovanja komisije v zadnjih 15 letih, ki jih ni bilo malo. Kljub finančnim in kadrovskim omejitvam, na katere komisija stalno in neuspešno opozarja odločevalce, je komisija ohranila svojo neodvisnost in, kolikor ji omogoča zakonski okvir, pozorno bdi nad neintegritetnimi in koruptivnimi praksami v državi. Po velikih težavah z nedorečenostjo samih postopkov pred komisijo nedavne sodbe sodišč dokazujejo, da smo to zagato v zadnjih letih uspešno razrešili in da komisija deluje zakonito. Žal tu vlada znova zamuja priložnost, da bi potek tega postopka tudi jasno in določno zapisala v zakon.

Uspešnost delovanja komisije nam priznava tudi mednarodna skupnost, kjer predstavljamo dobre prakse. Tu seveda ne moremo mimo aplikacije Erar, ki z objavo porabe javnih sredstev omogoča mnogo večjo transparentnost delovanja javne uprave ter zmanjšuje tveganja za slabo upravljanje in zlorabo oblasti. Ponosni smo, da Erar, ki je v neposredni in popolni lasti komisije, nemoteno deluje in tako ostaja učinkovito orodje nadzora ne le splošne javnosti in medijev, pač pa tudi nadzorstvenih organov.

Komisija bo nadaljevala s svojim delom in bo bedela nad delovanjem nosilcev javnih funkcij, ne glede na njihovo politično pripadnost. A za bistveno izboljšanje stanja na področju korupcije in zvišanje standardov integritete na vseh ravneh delovanja države so nujne korenite izboljšave protikorupcijske zakonodaje na eni strani in na drugi strani osebna integriteta kot vodilo delovanja vsakega posameznika, od najvišjih funkcionarjev, gospodarstvenikov, predstavnikov elit, do vsakega izmed nas.

Boris Štefanec, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije

Komisija poziva pristojne k ukrepanju v zvezi s privilegiji zdravnikov

Ljubljana, 3. oktober 2019 – Komisija za preprečevanje korupcije (komisija) je pozvala Ministrstvo za zdravje in Zdravniško zbornico Slovenije, naj ukrepata v zvezi z ugotovljenimi korupcijskimi tveganji, ki izhajajo iz različnega razumevanja in izvajanja pravic zdravnikov.

Komisija je v okviru prejete prijave, ki se je nanašala na ravnanje zdravnice v javnem zavodu, obravnavala privilegije zdravnikov, o katerih so pisali tudi v mesečni reviji ISIS (http://online.pubhtml5.com/agha/yyob/#p=30, http://online.pubhtml5.com/agha/yyob/#p=32), ki jo izdaja Zdravniška zbornica Slovenije (ZZS). Na podlagi obravnave prijave je senat komisije junija letos sprejel zaključne ugotovitve, pri čemer je bilo ugotovljeno, da je zdravnica v javnem zavodu (hči) odobrila bolniško odsotnost svojemu družinskemu članu (svoji mami) in v času te bolniške odsotnosti tudi odhod v tujino. Družinski član (mama) pa je nato v času bolniške odsotnosti iz dela izvajal varovanje treh ne šoloobveznih otrok (otroci zdravnice – njene hčerke) na otoku v apartmaju v lasti delodajalca, javnega zavoda. Komisija je obravnavala primer iz leta 2018, hkrati pa je bila obveščena, da je uslužbenka javnega zavoda podobno ravnala (torej združevala bolniško odsotnost in koriščenje letnega dopusta) tudi letos in leta 2017, torej že tri leta zapored.

Komisija pri obravnavanem dejanju ni zaznala kršitev določil Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), je pa na osnovi proučitve okoliščin, ki se nanašajo na privilegije zdravnikov, ugotovila, da se le-ti pri pristojnih (to so: zdravniki, Zdravniška zbornica Slovenije in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije) različno razumejo in/ali izvajajo, ter da nekatere pravice zdravnikov nimajo zakonske podlage, zaradi česar lahko te okoliščine privedejo tudi do tveganj za prisotnost koruptivnih ravnanj. Komisija je ugotovila, da obstaja verjetnost, da zdravniki ne upoštevajo določb Kodeksa zdravniške etike, da obstaja verjetnost, da imajo zdravniki določene pravice, ki nimajo zakonske podlage, in da obstaja verjetnost, da si pristojni ne razlagajo Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja in/ali Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju tako, kot si jih razlaga ZZZS.

Zato je komisija na Ministrstvo za zdravje, ZZZS in ZZS naslovila poziv k ukrepanju po 13. členu ZIntPK. V pozivu je komisija institucije pozvala, naj podajo obrazložitev, kako bodo pristopili k ukrepom v zvezi s Kodeksom zdravniške etike, kateri ukrepi se bodo izvršili v povezavi s privilegiji zdravnikov in kako se bo postopalo za zagotovitev poenotenega razumevanja določb Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja. Komisija pričakuje, da bodo odgovori vsebovali časovnico izvedbe predlaganih ukrepov za zagotovitev obvladovanja korupcijskih tveganj in integriteto delujočega (javnega) zdravstvenega sistema.

KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE

Odziv Komisije za preprečevanje korupcije na zapise o sojenju v odškodninski tožbi

Ljubljana, 19. september 2019 – Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju komisija) ob medijskih objavah ob zaključku sojenja v odškodninski tožbi Stanke Setnikar Cankar zoper komisijo in državo znova poudarja, da je bil namen objave podatkov o porabi javnih sredstev za izplačila avtorskih in podjemnih pogodb opozoriti na sistemska tveganja sklepanja takih pogodb, in da se je pred objavo ne le posvetovala s predstavniki Informacijskega pooblaščenca, pač pa jim je tudi poslala v pregled delovno verzijo podatkov, ki so bili po prejetem soglasju Informacijskega pooblaščenca tudi objavljeni.

Komisija je podatke o porabi javnih sredstev za izplačila avtorskih in podjemnih pogodb objavila v dobri veri in to ne le na podlagi enega sestanka s predstavniki Informacijskega pooblaščenca, kot bi bilo moč sklepati na podlagi včerajšnjega zaslišanja prič na sodišču. Ob tem komisija dodaja, da je sam Informacijski pooblaščenec v sporočilu za javnost, objavljenem dne 9. marca 2015 (https://www.ip-rs.si/novice/poraba-javnih-sredstev-ni-varovan-osebni-podatek-943/), poudaril, da “pri porabi javnih sredstev ne gre za kršitev pravice do varstva osebnih podatkov”. Prav tako je Informacijski pooblaščenec v sporočilu za javnost, objavljenem 1. junija 2015 (https://www.ip-rs.si/novice/informacijski-pooblascenec-je-zakljucil-inspekcijski-nadzor-pri-komisiji-za-preprecevanje-951/), zapisal, da je po izvedenem inšpekcijskem postopku, ki ga je pri komisiji začel 17. marca 2015, ugotovil, “da KPK podatkov o prejemnikih izplačil iz naslova avtorskih in podjemnih pogodb v svoji aplikaciji Supervizor ne objavlja nezakonito”.

Komisija je podatke objavila v dobri veri kot informacijo javnega značaja, upoštevaje dejstvo, da je bilo za avtorske honorarje in podjemne pogodbe porabljenih več kot milijarda evrov javnih sredstev v obdobju nekaj več kot 12 let.

KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE

Poslanci vendarle na poti do enotnega kodeksa etike?

Ljubljana, 18. september 2019 – Predstavnika Komisije za preprečevanje korupcije, namestnik mag. Uroš Novak ter vodja Centra za integriteto in preventivo mag. Vita Habjan Barborič sta se danes, na pobudo vodje poslanske skupine SMC g. Igorja Zorčiča, udeležila sestanka na temo oblikovanja kodeksa etike poslancev, ki je potekal v Državnem zboru RS.

Poslanci namreč (še) nimajo sprejetega svojega kodeksa etike in s tem ne celovitega in enotnega zapisa pravil in etičnih norm, ki veljajo pri opravljanju poslanske funkcije. Kolegij predsednika državnega zbora je zato zadolžil g. Zorčiča za oblikovanje kodeksa, o pripravi katerega so se poslanci različnih sestav državnega zbora že večkrat pogovarjali, a ga nikoli niso sprejeli.

Sprejetje kodeksa etike poslancev je leta 2012 priporočil že GRECO, Skupina držav proti korupciji pri Svetu Evrope, ki je ob tem opozoril, da poslanci nimajo enotnega kodeksa etike, da so pravila obnašanja, ki veljajo zanje, razpršena po različnih predpisih in da v primeru kršitev predpisov poslanci ne prevzemajo odgovornosti za preprečevanje tovrstnih ravnanj v prihodnje ter posledično ne tudi za izboljšanje lastne javne podobe.

S kodeksom etike bi poslanci lahko dopolnili že obstoječe obveznosti, ki jim jih nalagajo predpisi, in sicer s tem, da bi jih konkretizirali oziroma pojasnili. Poslanci bi s kodeksom pridobili celovit prikaz etičnih norm, ki veljajo zanje ob opravljanju poslanske funkcije, imeli bi napotke, kako ravnati v primeru etičnih dilem, s čimer bi zagotovili tudi enotnost njihovih ravnanj, javnosti pa bi pokazali, da so pripravljeni ukrepati za izboljšanje svoje integritete ter integritete državnega zbora kot državnega organa.

Naslednji posvet glede vsebine kodeksa etike poslancev med Komisijo za preprečevanjem korupcije in koordinatorjem izdelave kodeksa etike na strani poslancev bo naslednji teden.

Komisija znova poziva k ustanovitvi protikorupcijskega organa na ravni EU

Ljubljana, 16. September 2019 – V luči oblikovanja nove Evropske komisije in sumov nepravilnosti, ki spremljajo nekatere kandidate za mesto komisarja, Komisija za preprečevanje korupcije ponovno predlaga ustanovitev neodvisnega protikorupcijskega organa na ravni EU, ki bi omogočal konstanten, neprekinjen in celovit nadzor nad transparentnostjo ter krepitev integritete znotraj EU.

Komisija za preprečevanje korupcije (komisija) je že septembra lani pozvala k ustanovitvi takšnega organa, ki bi preučeval sume kršitev integritete in korupcije v institucijah in organih Evropske Unije (EU), vključno z Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo, ter spodbujal transparentnost in integriteto njihovega delovanja. Ker pobuda še ni bila uresničena in ker gre za institucije in organe z veliko koncentracijo odločevalske moči, iz česar izhajajo tudi večja tveganja za korupcijo in kršitve integritete, komisija znova poziva k ustanovitvi takšnega organa. Ta bi imel tako preventivno vlogo kot tudi pristojnost za preiskovanje kršitev, ki ne pomenijo nujno kaznivega dejanja, je pa njihovo naslavljanje nujno za ohranjanje integritete in ugleda institucij in organov EU.

Nujnost zakonske ureditve sankcioniranja izvoljenih nosilcev javnih funkcij

Ljubljana, 12. 9. 2019 – Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija) je danes na Državni zbor RS ter Ministrstvo za javno upravo in Ministrstvo za pravosodje naslovila pobudo za uvedbo ustreznih mehanizmov sankcioniranja članov predstavniških teles na državni in lokalni ravni ter županov. Komisija namreč ugotavlja, da ni vzpostavljenega učinkovitega uveljavljanja politične odgovornosti.

Komisija pri obravnavi posameznih primerov kršitev določb Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ugotavlja, da slovenski pravni red ne predvideva učinkovitega mehanizma sankcioniranja nekaterih izvoljenih nosilcev javne funkcije (in sicer poslancev, državnih svetnikov, občinskih svetnikov ter županov) v primeru nezakonitega oziroma neitegritetnega ravnanja. Komisija zato meni, da bi bilo potrebno zakonodajo spremeniti na način, da bi omogočala učinkovito ukrepanje zoper nosilce javnih funkcij, katerih pretekla ravnanja so bila nezakonita oziroma neintegritetna, zaradi česar je ugled javne funkcije, ki jo opravljajo, načet, zaupanje, da bodo v prihodnje vendarle lahko zakonito in integritetno opravljali javno funkcijo, pa porušeno. Hkrati komisija ugotavlja, da je v slovenskem političnem prostoru zavedanje o pomembnosti integritete oziroma ohranjevanju določenih etičnih standardov, ki bi jih funkcionarji morali izkazovati, še na dokaj nizki ravni.

Zato komisija meni, da bi bilo potrebno zakonodajo spremeniti na način, da bi omogočala učinkovito ukrepanje zoper nosilce javnih funkcij, katerih pretekla ravnanja so bila nezakonita oziroma neintegritetna. Ukrepi so lahko različni (od opomina, suspenza oziroma prepovedi udeležbe na sejah organa, zniževanja plače ali drugih prejemkov in izključitve do odpoklica), pomembno pa je, da so učinkoviti, sorazmerni z vrsto kršitve ter da odvračajo storilca od prihodnjih kršitev oziroma druge nosilce javnih funkcij od podobnih dejanj. Sankcioniranje mora omogočati hitro in učinkovito reakcijo na nezakonita in neintegritetna ravnanja.

Ker komisija ni pripravljavec zakonov, je danes na Državni zbor RS ter pristojni ministrstvi (za javno upravo in pravosodje) poslala pobudo za ureditev zakonsko predvidenega mehanizma sankcioniranja članov predstavniških teles ter županov. Hkrati je, prav tako Državnemu zboru RS ter omenjenima ministrstvoma, poslala svoje mnenje o predlaganih spremembah in dopolnitvah Zakona o poslancih, ki jih je poleti vložila skupina 74 poslancev in s katerimi ti predlagajo odpravo že veljavnih sankcij v primeru neodprave ugotovljene nezdružljivosti funkcij. Komisija sicer pozdravlja predlagateljevo namero po enotnosti in večji jasnosti ureditve nezdružljivosti opravljanja funkcije poslanca s postopkovnega vidika ugotavljanja nezdružljivosti, nikakor pa se ne more strinjati z odpravo kakršnekoli sankcije v primeru, ko posameznik v določenem roku nezdružljivosti ne odpravi.

Dopisa, ki ju je komisija naslovila na Državni zbor RS, Ministrstvo za javno upravo in Ministrstvo za pravosodje, objavljamo spodaj.

Uvedba_mehanizma_sankcioniranja

Zakon_o_poslancih_pripombe_september