Osrednje novice

Zaključen večletni postopek nadzora premoženjskega stanja Zorana Jankovića – Vrhovno sodišče RS zavrnilo revizijo

Komisija za preprečevanje korupcije sporoča, da se je zaključil več let trajajoč postopek v zvezi z nadzorom premoženjskega stanja g. Jankovića (trajal je od leta 2012 do danes).
Komisija je namreč prejela sodbo Vrhovnega sodišča RS (opr. št. X Ips 28/2018 z dne 3. 7. 2019), s katero je Vrhovno sodišče RS zavrnilo revizijo Zorana Jankovića v zadevi zaključnih ugotovitev nadzora nad njegovim premoženjskim stanjem, ki jih je komisija pričela že v letu 2012. S tem so v predmetnem postopku izkoriščena vsa redna in izredna pravna sredstva.

Spomnimo: Komisija je skladno s procesnimi zahtevami, predpisanimi v 13. členu Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), izdelala Zaključne ugotovitve o konkretnem primeru v zadevi nadzora nad premoženjskim stanjem zavezanca Zorana Jankovića ter jih dne 27. 11. 2015 tudi objavila. Dne 5. 1. 2018 je Upravno sodišče RS s sodbo opr. št. I U 1854/2015-25 ugotovilo, da je komisija v ponovljenem postopku postopala pravilno in zakonito. Sodišče je potrdilo, da so bile v predmetnem postopku spoštovane vse zahtevane postopkovne določbe ZIntPK, ki pomenijo izpeljavo načela varstva pravic strank in varstva javne koristi, kot jih določa 7. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) ter načela zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP, v povezavi z 22. členom Ustave RS (enako varstvo pravic). Prav tako po presoji sodišča z izdelavo in objavo omenjenih zaključnih ugotovitev ni bilo poseženo v ustavno pravico zavezanca Zorana Jankovića do domneve nedolžnosti iz 27. člena Ustave RS, kakor tudi ne v druge ustavne pravice, katerih kršitev je uveljavljal s tožbo. Zavezanec Zoran Janković je zoper omenjeno sodbo vložil revizijo, ki pa jo je Vrhovno sodišče RS dne 3. 7. 2019 zavrnilo.

V nadaljevanju objavljamo naslednje relevantne dokumente in odločitve sodišča:
Zaključne ugotovitve o konkretnem primeru št. 0603-10/2012-112, z dne 26. 11. 2015;
Odgovor obravnavane osebe z dne 24. 9. 2015;
Sodba Upravnega sodišča RS opr. št. . I U 1854/2015-25, z dne 5. 1. 2018;
Sodba Vrhovnega sodišča RS opr. št. X Ips 28/2018, z dne 3. 7. 2019.

Ugotovitve o konkretnem primeru v zadevi nedovoljenega lobiranja osebe, ki po ZIntPK ni upravičena izvajati dejanja lobiranja

Senat Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija) je na 26. seji dne 13. 6. 2019 na podlagi prvega odstavka 11. člena in petega ter sedmega odstavka 13. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju: ZIntPK) sprejel Ugotovitve o konkretnem primeru v zadevi nedovoljenega lobiranja osebe, ki po ZIntPK ni upravičena izvajati dejanja lobiranja. Nadaljujte z branjem

Senat Komisije za preprečevanje korupcije ponovno v polni sestavi

Ljubljana, 1. avgusta 2019 – Danes je nastopil mandat nov namestnik predsednika Komisije za preprečevanje korupcije, Simon Savski, ki ga je predsednik Republike, Borut Pahor, imenoval z Ukazom o imenovanju v Uradnem listu RS, št. 46/2019 z dne 19. 7. 2019. Predsednik Republike je novega namestnika imenoval v tretjem, ponovljenem javnem pozivu za zbiranje kandidatur. Senat komisije tako od danes naprej ponovno deluje v polni sestavi.

Predsednik komisije, Boris Štefanec, ob tem izraža zadovoljstvo, da senat končno lahko deluje v polni sestavi ter, da se je postopek imenovanja namestnika predsednika komisije uspešno zaključil. Prepričan je, da bo novo imenovani namestnik s svojim zagonom in znanji doprinesel k še boljšemu delovanju komisije, napori nove sestave senata komisije pa bomo usmerjeni k še bolj aktivnemu nadaljnjemu delu in izvrševanju nalog, ki se od senata v skladu z zakonskimi pooblastili tudi pričakujejo. Ob tem pa je glavno vodilo delovanja komisije usmerjeno v isti cilj – boj zoper korupcijo in vse, kar je s tem področjem povezano v Republiki Sloveniji.

Komisija neprijetno presenečena nad stališči in izjavami predsednika Državnega sveta

Ljubljana, 12. julija 2019 – Komisija za preprečevanje korupcije (dalje: komisija) je neprijetno presenečena nad nekaterimi stališči ter nepoznavanjem pristojnosti institucij, tudi mednarodnih, ki jih v včerajšnjem intervjuju v reviji Demokracija izraža in prikazuje predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Alojz Kovšca.

Predsednik Državnega sveta se po eni strani opisuje kot oseba, ki se trudi spoštovati ustavne določbe na vseh področjih delovanja v državnem svetu in pravi, da bo vedno odločno nasprotoval tistim, ki si ustavne določbe tolmačijo tako, kot jim pride prav, po drugi strani pa se hkrati sprašuje, ali naj Državni svet sploh spoštuje sodbe sodišč ali naj ignorira pravosodno vejo oblasti. Čeprav poskušamo razumeti nestrinjanje predsednika Državnega sveta s stališčem državnega odvetništva glede odškodnine v primeru nezakonitega odvzema mandata državnemu svetniku, pa ne soglašamo, da svoje nestrinjanje poudarja z vprašanjem, ali sodne odločbe sploh spoštovati. In to stori ravno v trenutku, ko je aktualna zahteva Državnega sveta Državnemu zboru Republike Slovenije o odredbi parlamentarne preiskave o ugotavljanju politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, med drugim sodnikov in tožilcev, ki so sodelovali v kazenskih postopkih zoper Franca Kanglerja. To zahtevo pa številni državni organi ter tudi mednarodne organizacije kot sta GRECO in OECD označujejo kot poseg v ustavni načeli delitve oblasti ter neodvisnosti sodstva.

Predsednik Državnega sveta nadalje v intervjuju opozarja na dolžnost neodvisnih in samostojnih državnih organov, da zagotavljajo svojo integriteto, hkrati pa pozablja, da mora tudi sam kot nosilec javne funkcije izkazovati integriteto, prav tako pa jo mora izkazovati tudi državni organ, ki ga on kot predsednik predstavlja ter vodi. Integritetno ravnanje predsednika Državnega sveta ter Državnega sveta kot institucije tako zahteva v prvi vrsti spoštovanje načela delitve oblasti ter spoštovanje z zakonom, pravno dopustnimi cilji ter etičnimi kodeksi določenih pristojnosti. Uporaba pristojnosti zahtevati odredbo parlamentarne preiskave mora biti skladna z namenom, ki jo je zasledoval ustavodajalec. Nasprotno pa se s konkretno zahtevo posega v neodvisnost in samostojnost sodstva ter tožilstva in v njune izključne pristojnosti, domnevno zaradi zasledovanja zasebnih interesov določenega državnega svetnika. Kljub opozorilom številnih državnih organov, pa tudi zahteve Državnega zbora, da naj se zahteva popravi tako, da bo upoštevano mnenje njegove Zakonodajno-pravne službe, ki je opozorila ravno na te pomanjkljivosti, pa državni svetniki odločitve niso želeli spremeniti. Predsednik Državnega sveta bi, tudi zaradi krepitve integritete njegove funkcije ter integritete Državnega sveta, državne svetnike moral opozoriti na dvome o zakonitosti oziroma ustavnosti takšne zahteve, pa tega ni storil.

In na koncu, še na kratko o pristojnostih GRECA, Skupine držav proti korupciji, ki je uvedel ad hoc postopek zoper Slovenijo, zaradi podane zahteve za odredbo parlamentarne preiskave, ki jih je predsednik Državnega sveta napačno predstavil.

V nasprotju s trditvijo predsednika Državnega sveta ima GRECO, ravno zaradi Pravila 34, pristojnost reagirati na izjemne okoliščine, med katere prišteva tudi spremembo v postopku (poleg institucionalne reforme ali zakonodajne iniciative). Kot takšno spremembo je GRECO ocenil odstop od, z ustavo določenega pogoja, pa tudi ustaljene parlamentarne prakse, da se parlamentarna preiskava odredi, kadar gre za zadevo javnega pomena, upoštevaje omejitev ustavnih pristojnosti Državnega zbora. Ker ustava Državnemu svetu daje pristojnost zahtevati odredbo parlamentarne preiskave, Državni zbor pa mora takšni zahtevi slediti in preiskavo odrediti, brez glasovanja, je moč zaključiti, da se je postopek v zvezi z odredbo parlamentarne preiskave začel že s samo zahtevo Državnega sveta in se je GRECO nanj tudi smel odzvati.

Pri tem je pomembno tudi, da GRECO z odločitvijo o uvedbi ad hoc postopka pod drobnogled ni vzel odredbe parlamentarne preiskave, temveč pravno ureditev ločitve zakonodajne veje oblasti od sodne. Pri tej odločitvi GRECO izhaja iz mednarodnega protikorupcijskega standarda, ki zahteva, da države zagotovijo, da odgovorni za preprečevanje, preiskovanje, pregon in sojenje v korupcijskih dejanjih uživajo neodvisnost ter avtonomijo, ustrezno njihovi funkciji, da niso podvrženi nedovoljenim pritiskom ter da imajo na voljo zadostna sredstva za zbiranje dokazov, za zaščito oseb, ki pomagajo oblastem v boju zoper korupcijo ter za ohranjanje zaupnosti preiskav (Resolucija Odbora ministrov Sveta Evrope (97) 24 o dvajsetih vodilnih načelih za boj proti korupciji, Vodilno načelo 3). S takšno zahtevo Državnega sveta pa je prišlo do ogrozitve spoštovanja tega standarda, katerega je Slovenija zavezana spoštovati na podlagi mednarodnih sporazumov in katerega spoštovanje je GRECO že ocenjeval v 4. ocenjevalnem krogu, ki ga je zoper Slovenijo pričel leta 2012.

GRECO je telo Sveta Evrope, katerega temeljni namen je spremljati, ali države članice spoštujejo mednarodne protikorupcijske standarde, in da, če je potrebno, uporabi sankcije zoper države članice, kadar te protikorupcijskih standardov ne dosegajo. Ima 49 držav članic, ki sprejemajo odločitve. Odločitev o uvedbi ad hoc postopka zoper Slovenijo je tako sprejelo 48 držav članic GRECA.

Odziv Republike Slovenije na zahteve GRECA v ad hoc postopku zaradi domnevnega poseganja zakonodajne veje oblasti v sodno

Danes je Komisija za preprečevanje korupcije GRECU (Skupina držav proti korupciji pri Svetu Evrope) posredovala zahtevano dokumentacijo v zvezi z zahtevo Državnega sveta RS po odreditvi parlamentarne preiskave za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij v sodstvu in tožilstvu. GRECO je namreč na skupščinskem zasedanju 18. junija letos glede Slovenije uvedel ad hoc postopek, zaradi domnevnega poseganja zakonodajne veje oblasti v sodno. Zaradi obvestila slovenske delegacije o situaciji je od Slovenije zahteval predložitev dokumentacije o ločitvi zakonodajne in sodne veje oblasti do konca meseca junija. Dokumentacijo so posredovali Vrhovno državno tožilstvo RS, Vrhovno sodišče RS, Ministrstvo za pravosodje RS, Državni zbor RS ter Državni svet RS.

Ad hoc postopek, ki ga je GRECO vpeljal v svoja pravila delovanja junija 2017, GRECU omogoča hiter odziv v primerih institucionalne reforme, zakonodajne pobude ali postopkovne spremembe v GRECO državi članici, ki lahko predstavlja resno kršitev protikorupcijskih standardov Sveta Evrope.

Državni svet RS je 12. junija 2019, na pobudo Komisije za državno ureditev, katere član je tudi državni svetnik Franc Kangler, sprejel zahtevo za odreditev parlamentarne preiskave za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki naj bi sodelovali pri pripravi in izvedbi političnega in kazenskega pregona zoper Franca Kanglerja in drugih (dalje: zahteva). Državnemu zboru RS je bila na podlagi 5. alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije zahteva posredovana 13. 6. 2019. Upoštevaje 93. člen Ustave Republike Slovenije Državni zbor RS mora odrediti preiskavo, kadar zahtevo zanjo poda Državni svet RS. Trenutno mora slednji, skladno s parlamentarno prakso, prilagoditi zahtevo mnenju Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora RS, podanemu 20. 6. 2019. Zahteva naj bi bila uvrščena na 10. sejo Državnega zbora RS, ki se prične 9. 7. 2019.

Komisija za preprečevanje korupcije (dalje: Komisija) je kot predstavnica Republike Slovenije v GRECU slednjega o zahtevi obvestila na zadnjem skupščinskem zasedanju, ki je potekalo v Strasbourgu med 17. in 21. junijem letos. GRECO je namreč v 4. ocenjevalnem krogu pod drobnogled vzel preprečevanje korupcije pri članih predstavniških teles (poslancih in državnih svetnikih), sodnikih in tožilcih. Pomemben element, ki ga je GRECO ocenjeval pri presoji zakonodajnega in institucionalnega okvira v Sloveniji, je bilo tudi izpolnjevanje posameznih načel iz Resolucije (97) 24 o dvajsetih vodilnih načelih za boj proti korupciji, ki jo je sprejel Odbor ministrov pri Svetu Evrope leta 1997.  GRECO je predvsem ocenjeval uveljavljanje načela o zagotavljanju ustrezne neodvisnosti in avtonomije organov preprečevanja, preiskave, pregona ter sojenja v primerih korupcijskih kaznivih dejanj, njihovo obremenjenost z nedovoljenimi vplivi ter zagotavljanje zadostnih sredstev za zbiranje dokazov, zaščito oseb, ki sodelujejo z organi oblasti pri boju s korupcijo ter za zagotavljanje zaupnosti preiskav (Vodilno načelo št. 3).

Konkretna zahteva, ki izpostavlja procesna ravnanja posameznih sodnikov in tožilcev v kazenskih postopkih zoper državnega svetnika Franca Kanglerja, polemizira z nekaterimi odločitvami, sprejetimi v teh kazenskih postopkih ter si kot cilj zastavlja ugotavljanje politične odgovornosti pri sodnikih in tožilcih, bi lahko predstavljala obliko nedovoljenega posega zakonodajne veje oblasti v neodvisno sodstvo in tožilstvo. Tako ni jasno, kakšna naj bi bila politična odgovornost predstavnikov sodstva, glede na dejstvo, da lahko politično odgovarjajo za svoja ravnanja zgolj nosilci političnega delovanja, kar sodniki in tožilci niso in ne smejo biti. Potrebno bo tudi presojati, ali pri tej zahtevi sploh gre za zadevo javnega pomena, kot to za uvedbo parlamentarne preiskave zahteva 93. člen Ustave Republike Slovenije ali pa za morebitno zlorabo tega instrumenta družbenega nadzora, ki ga zagotavlja ustava. Hkrati se postavlja tudi vprašanje morebitnega dolžnega izogibanja nasprotju interesov, kadar državni svetnik, zaradi zasledovanja zasebnega interesa, ki bi ga lahko in tudi moral uveljavljati s procesnimi dejanji v omenjenih kazenskih postopkih, uporabi javno funkcijo, pri opravljanju katere naj bi zasledoval zgolj javni interes. K slednjemu ga zavezuje že sam Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, nad izvajanjem katerega bdi Komisija.

GRECU omenjeno Pravilo 34 daje možnost, da z ad hoc postopkom v nujnih primerih državo članico in širšo mednarodno skupnost opozori na kršitev mednarodnih protikorupcijskih standardov v posamezni državi članici. V konkretnem primeru bi namreč lahko bil, zaradi grožnje ugotavljanja politične odgovornosti sodnikov in tožilcev v parlamentarni preiskavi, boj proti korupciji ogrožen.

Komisija podpisala skupno izjavo o pobudi za sodelovanje Slovenije na Mednarodnem tednu ozaveščanja o prevarah

Ljubljana, 14. junija 2019 – Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju komisija) je dne 13. junija 2019, na pobudo družbe Deloitte, s partnerskimi organizacijami podpisala skupno izjavo o sodelovanju v Mednarodnem tednu ozaveščanja o prevarah, ki bo potekal od 18. do 22. novembra 2019.
Združenje preiskovalcev prevar (ACFE) vsako leto prireja Mednarodni teden ozaveščanja o prevarah, ki je namenjen povečanju zavedanja o tveganjih finančnega kriminala in korupcije ter osvetlitvi njihovih negativnih učinkov na poslovno in širšo družbeno okolje. V ta namen je bila letos podpisana skupna izjava o sodelovanju na mednarodnem tednu ozaveščanja o prevarah.

Po mnenju komisije gre v primeru podpisa skupne izjave za pobudo, katere namen je boljše obvladovanje izzivov in tveganj za zagotavljanje skupne varnosti, pri čemer je izredno pomembno in potrebno tesno sodelovanje vseh deležnikov, da bi v okviru svojega udejstvovanja dosegli čim širši krog ljudi.

Kot je bilo izpostavljeno ob podpisu skupne izjave, je področje prevar še vedno premalo poudarjeno in se pomembnost preprečevanje le-teh premalo izpostavlja. Cilj delovanja organizacij, ki so podpisale skupno izjavo pa je informiranje javnosti in sodelovanje ključnih deležnikov na področju prevar.

Komisija je ob tem izpostavila še izredno pomembnost soočanja s problemom in preventivnega ravnanja na tem področju.

Deloitte, Računsko sodišče, podpisna slovesnost s partnerji, foto: Mankica Kranjec

Komisija uvedla postopek na lastno pobudo, vezan na Predlog sprememb Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov

Ljubljana, 14. junija 2019 – Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju komisija) je prejela informacijo, da je bil v Državni zbor vložen Predlog zakona o spremembah Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov po skrajšanem zakonodajnem postopku, pri čemer se ena od predlaganih sprememb nanaša tudi na podaljšanje prehodnega obdobja za uveljavitev členov, ki urejajo enotno embalažo vseh tobačnih izdelkov. Komisija je prav tako prejela informacijo, da je pri pripravi predloga prišlo do stikov med predstavniki tobačne industrije ter pripravljavci zakona.
Glede na navedeno je komisija zaznala določena tveganja in sum nepravilnosti v povezavi s predlogom sprememb kadilskega zakona ter ocenila, da je obravnava v interesu javnosti. Skladno s tem je na lastno pobudo uvedla preiskavo glede suma nezakonitega vplivanja na pripravo predloga sprememb Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov ter netransparentnost postopka priprave kot tudi sprejema omenjenega predpisa.

Senat komisije predsedniku republike predal in predstavil Letno poročilo komisije za leto 2018 ter Oceno stanja za leto 2018

Ljubljana, 12. junija 2019 – Senat Komisije za preprečevanje korupcije je predsedniku republike Borutu Pahorju včeraj predal in predstavil Letno poročilo komisije za leto 2018 ter Oceno stanja za leto 2018.

Letno poročilo Komisije za preprečevanje korupcije je bilo potrjeno na seji senata komisije dne 22. maja 2019, komisija pa ga mora v skladu z 19. členom Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije posredovati Državnemu zboru RS do konca maja. Poleg predaje Letnega poročila ter Ocene stanja za leto 2018 predsedniku Državnega zbora RS mag. Dejanu Židanu, je komisija svoje Letno poročilo za leto 2018 ter Oceno stanja za leto 2018 predala in predstavila tudi predsedniku republike Borutu Pahorju.

Predsednik komisije je ob tej priložnosti izpostavil tudi nujnost čimprejšnje spremembe zakonodaje o integriteti in preprečevanju korupcije, pri čemer pa se komisija zavzema predvsem za sprejem novega zakona in ne noveliranje obstoječega.