Osrednje novice

31. 12. 2019 se izteče rok za prijavo seznamov oseb, odgovornih za javna naročila

Ljubljana, 10. decembra 2019 – V skladu s sprejetim Pojasnilom o sporočanju seznamov oseb, odgovornih za javna naročila se rok za prijavo izteče 31. 12. 2019.
Hkrati opozarjamo, da je potrebno zavezanca prijaviti na elektronskem obrazcu za prijavo posameznika v seznam zavezancev, ki je dostopen tukaj in ne na splošnih dopisih. Obrazec je potrebno opremiti tudi z žigom in podpisom odgovorne osebe oziroma osebe, kateri je bilo pooblastilo podeljeno. Teh obrazcev ne izpolnjujejo zavezanci za prijavo premoženjskega stanja sami.
Odgovore na najpogostejša vprašanja najdete na priloženem linku https://www.kpk-rs.si/komisija-2/pogosta-vprasanja/?include_category=premozenjsko-stanje
KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE

 

Poslanica predsednika ob mednarodnem dnevu boja proti korupciji

Ljubljana, 9. december – Danes obeležujemo pomemben mejnik. 9. decembra 2003 je bil namreč v Mehiki podpisan prvi pravno zavezujoč mednarodni instrument za boj proti korupciji, Konvencija Združenih narodov proti korupciji. Tudi Komisija za preprečevanje korupcije na ta dan vsako leto poskuša s svojimi aktivnostmi v okviru Tedna boja proti korupciji spodbuditi širšo javnost k premisleku o integriteti, skupnih družbenih vrednotah in pričakovanih dejanjih, ki bi nas vodila k boljši družbi, v kateri bi bili vladavina prava, integriteta in transparentnost vodilo pri delovanju vsakega posameznika.

Korupcija je bila in ostaja resen problem naše družbe. Pri njenem omejevanju oziroma odpravljanju smo lahko uspešni le, če k temu pritegnemo čim širši krog akterjev. Posameznik ali posamezen organ v boju zoper dejanja, ki so vpletena v pore delovanja družbe, pač sam ne more zmagati. Komisija pri tem seveda opravlja pomembno delo – ne le z obravnavo konkretnih dejanj, ki niso v skladu z Zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije, pač pa tudi ali predvsem z izobraževanjem, usposabljanjem in ozaveščanjem, odkrivanjem korupcijskih tveganj in dajanjem priporočil pristojnim organom, kako ta tveganja odpraviti. Naš cilj namreč mora biti ustvariti tak sistem, ki bo odklonska dejanja, ki jih lahko označimo bodisi za koruptivna bodisi za neintegritetna ali neetična, dopuščal v čim manjši meri.

Žal se tudi tokrat, kot ob vsakem nagovoru javnosti že nekaj let zapored, ne moremo izogniti že pet let trajajočemu postopku noveliranja krovnega okvira za delo komisije, Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Pred več kot letom dni začet nov poskus sprejema sprememb še vedno ni zaključil svoje poti. Žal pa se je morala komisija v iztekajočem se letu bolj kot s poudarjanjem, naj zakonodajalec spremembe vendarle čim hitreje sprejme, ukvarjati z opozorili, da predlagane spremembe nikakor niso dovolj za bistveno izboljšanje pogojev dela komisije. Naša opozorila, naj se vendarle sprejme nov krovni zakon, kar bi bilo glede na obseg sprememb tudi edino primerno, so bila žal znova preslišana. V času, ki s(m)o ga porabili za pripravo novele zakona, bi nedvomno lahko dobili kakovosten nov zakon, ki bi odgovarjal na aktualne dileme in komisiji dal ustrezen okvir za delovanje, a žal tega nismo dočakali.

Kaj je razlog za premajhno zavzetost pristojnih za prepotrebne sistemske spremembe, s katerimi bi boj proti korupciji oziroma preprečevanje korupcije lahko postalo učinkoviteje? Ali si oblast in politika sploh želijo imeti učinkovit organ za preprečevanje korupcije? Je boj proti korupciji sploh prioriteta, kot sicer nemalokrat slišimo v političnih govorih, zavitih v celofan? Naj bo mednarodni dan boja proti korupciji priložnost za to, da si vsak, ki ima kakršno koli moč pri tem, zastavi ta vprašanja. Naj se vsak posameznik vpraša, kaj je korupcija, kaj je integriteta, kakšno je pričakovano ravnanje, in o neprimernih in neintegritetnih dejanjih tudi spregovori in jih prijavi ustreznim organom. Družbena toleranca do koruptivnih in neetičnih ravnanj, kot tudi občutje, da proti korupciji ni mogoče nič narediti, ker je tako zakoreninjena, je največja ovira v boju proti korupciji in pri preprečevanju korupcije.

Tako tudi očitki, da je komisija brezzobi tiger, niso na mestu. Komisija si ne želi dodatnih pooblastil, ki jih že imajo bodisi organi pregona bodisi sodišča. V komisiji si želimo delovati v okolju, kjer je družba tako zrela, da ugotovitve komisije o kršitvah Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ne bodo mogle izzveneti v prazno, pač pa bo politična kultura na takšni ravni, da bodo glede na resnost ugotovljenih kršitev sprožene tudi temu ustrezne sankcije.

Male korake k taki družbi lahko naredi vsak od nas. Le z veliko malih korakov lahko naredimo velik korak naprej v družbo, ki bo korupciji glasno in odločno rekla ne.

Boris Štefanec, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije

Teden boja proti korupciji 2019

Ljubljana, 6. december – Ob mednarodnem dnevu boja proti korupciji, 9. decembru, ko obeležujemo podpis Konvencije Združenih narodov proti korupciji, tudi letos Komisija za preprečevanje korupcije organizira Teden boja proti korupciji.

9. decembra 2003 je bila v mehiški Meridi podpisana Konvencija združenih narodov proti korupciji (UNCAC), prvi pravno zavezujoč mednarodni instrument za boj proti korupciji. Konvencija med drugim določa, da je mednarodni dan boja proti korupciji namenjen osveščanju na temo korupcije.

Tako tudi Komisija za preprečevanje korupcije (komisija) zadnja leta to priložnost izkoristi za poziv javnosti k razmisleku o korupciji in njenih negativnih posledicah, o pomembnosti transparentnega in integritetnega delovanja ter za predstavitev svojega minulega dela. Tako bo tudi letos komisija organizirala novinarsko konferenco za predstavnike medijev, prav tako bo za novinarje in urednike organizirala strokovno usposabljanje, v okviru katerega bodo sodelavci komisije na voljo za pojasnila v zvezi z delom komisije, postopki pred komisijo na splošno in instituti, ki jih opredeljuje Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. Z usposabljanjem želi komisija prispevati k še bolj kakovostnemu poročanju in učinkovitemu sodelovanju v preprečevanju korupcije in ozaveščanju o tem, saj mediji v boju proti korupciji in pri njenem preprečevanju opravljajo izjemno pomembno nalogo.

Osrednji dogodek komisije v okviru Tedna boja proti korupciji bo letos v sredo, 11. decembra 2019, ko bo v prostorih Hiše Evropske unije na Dunajski cesti 20 v Ljubljani potekala okrogla miza z naslovom »Politični vplivi v postopkih kadrovanj v družbah v državni lasti«. Na dogodku bodo sodelovali državni sekretar na Ministrstvu za finance Metod Dragonja, redni profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Bogomir Kovač, izvršni direktor Kluba Slovenskih podjetnikov Goran Novković, pravnik, specializiran za korporacijsko pravo in korporativno upravljanje ter član Upravnega odbora in predsednik Strokovnega sveta pri Združenju nadzornikov Slovenije Gorazd Podbevšek, ter predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Boris Štefanec. Razpravo bo povezovala Katja Mihelič Sušnik, vodja Službe za nadzor in preiskave Komisije za preprečevanje korupcije. Uvodni nagovor bosta podala Varuh človekovih pravic Peter Svetina in predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel.

Ob dogodku bo v preddverju konferenčne dvorane na ogled razstava izdelkov, ki so jih otroci v vrtcih ustvarili v okviru projekta Spoznavanje integritete v vrtcih skozi igro in sliko. Gre za projekt, ki ga komisija izvaja v okviru svoje preventivne vloge, v okviru njega pa otroci pri obravnavanju slikanice Polomljena kočija skozi kreativno izražanje preučujejo koncept prav/narobe. Natečaj je na podlagi dobrih izkušenj vrtcev postal redna aktivnost in je izveden vsako jesen z zaključkom ob Tednu boja proti korupciji. Letos je pri natečaju sodelovalo 27 vrtcev, izdelki, ki so jih ustvarili otroci, pa bodo razstavljeni ob robu okrogle mize v Hiši EU v sredo, 11. decembra.

KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE

Ugotovitve komisije v zvezi s funkcionarjem Banke Slovenije

Ljubljana, 4. december – Zaradi izraženega interesa javnosti in določenih netočnosti, ki se pojavljajo pri poročanju medijev, Komisija za preprečevanje korupcije v nadaljevanju objavlja ugotovitve, ki jih je sprejela v postopku zaradi suma kršitev dolžnega ravnanja funkcionarja Banke Slovenije, in podaja dodatna pojasnila v zvezi s postopkom.

Komisija za preprečevanje korupcije (komisija) je začela s postopkom na podlagi zahteve Banke Slovenije (BS) za uvedbo postopka zaradi suma kršitev dolžnega ravnanja funkcionarja BS, ki jo je BS v juniju 2019 podala na podlagi 13. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, z namenom, da se v okviru nadzornih pristojnosti komisije dodatno preverijo relevantne okoliščine o domnevnih kršitvah funkcionarja. Komisija je zaradi razjasnitve dejanskega stanja v okviru svojih pristojnosti zahtevala in pridobila podatke ter dokumentacijo od Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) ter Urada predsednika Republike Slovenije.

Senat komisije je na seji dne 21. 11. 2019 sprejel Ugotovitve o konkretnem primeru, v katerih je komisija ugotovila, da je ravnanje funkcionarja BS, ko delodajalcu ob posredovanju pojasnil in dokumentacije dne 22. 5. 2019, 23. 5. 2019 in 30. 5. 2019 ni želel razkriti posameznih listin oziroma omogočiti preverjanja izvirnosti listin ter podati popolnih pojasnil in informacij, s katerimi bi se nesporno in brez vsakega dvoma lahko zavrnili očitki v povezavi z domnevnimi kršitvami iz pristojnosti FURS v povezavi s pravočasnostjo napovedi za odmero dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem ter posledično plačila navedenega davka, v nasprotju s pričakovano integriteto funkcionarja, kot jo opredeljuje 3. točka 4. člena ZIntPK.

Komisija v postopku ni preverjala suma kršitev iz pristojnosti FURS, ker za to ni pristojna. Tudi ne držijo navedbe, da obravnavana oseba komisiji ni izročila dokumentov, pač pa ta dokumentov oziroma popolnih informacij in pojasnil ni izročila delodajalcu, to je BS, kot je razvidno iz izreka ugotovitev. Kot navedeno, je dokumentacijo komisija pridobila od FURS in Urada predsednika RS. Od obravnavane osebe ni zahtevala predložitve dokumentacije, ji je pa dala možnost izjasnitve, ki jo je obravnavana oseba tudi izkoristila. Zoper odločitev komisije je bila vložena tožba na Upravno sodišče.

Zaradi ugotovljenih korupcijskih tveganj komisija podala priporočila Ministrstvu za zdravje

Ljubljana, 4. december 2019 – Komisija za preprečevanje korupcije je Ministrstvu za zdravje izdala priporočila v zvezi z zaznanimi korupcijskimi tveganji pri izvajanju javnih naročil gradenj, Računskemu sodišču RS pa je podala pobudo za umestitev revizije učinkovitosti in smotrnosti porabe javnih sredstev v zvezi z izvajanjem javnih naročil gradenj v okviru konkretnega naročnika.

Komisija za preprečevanje korupcije (komisija) je na podlagi prejetih prijav v zvezi z javnimi naročili na zdravstvenem področju zaznala določena korupcijska tveganja v postopkih izvajanja javnih naročil v zdravstvu, zlasti v zvezi z javnimi naročili gradenj.

Komisija je v zvezi z določanjem kategorij objektov, ki se določajo v postopkih javnih naročil gradenj v okviru določanja referenčnih pogojev, ugotovila, da je izbira kategorije objektov v pristojnosti strokovne komisije, ki je oblikovana za vodenje posameznega javnega naročila. Pri tem pa na podlagi zbranih podatkov ne obstaja interni akt, kjer bi bile zapisane smernice, ki bi zavezovale strokovne komisije ob izbiri kategorije objektov. Zato je komisija Ministrstvu za zdravje izdala priporočila, da ministrstvo že izoblikovane kriterije glede izbire kategorije objektov zapiše v obliki internega akta, in da hkrati na podlagi analize že zaključenih postopkov oceni, ali bi bilo mogoče k že oblikovanim kriterijem določiti še dodatne kriterije, ki bi jih strokovne komisije morale upoštevati pri določanju referenčnih kriterijev glede kategorije objektov, saj bi bila na ta način zagotovljena večja transparentnost postopka in tudi odpravljena morebitna korupcijska tveganja.

V zvezi z danimi zavarovanji v postopkih javnih naročil gradenj, ki se vodijo v okviru Ministrstva za zdravje, je komisija ugotovila, da ni vnaprej določenega postopka in kriterijev, kdaj določeno zavarovanje šteti kot ustrezno in na kakšen način preveriti kvaliteto izdanega zavarovanja. Zato je Ministrstvu za zdravje izdala priporočilo, da sprejme ustrezen interni akt, ki bo določal postopek preverjanja kvalitete zavarovanja in kriterije, kdaj zavarovanje ni ustrezno. S sprejemom ustreznega internega akta v zvezi s preverjanjem kvalitete danih zavarovanj se bo zagotovilo upoštevanje gospodarne in učinkovite porabe javnih sredstev, hkrati pa bo to pripomoglo tudi k večji transparentnosti postopka in bo odpravilo morebitna korupcijska tveganja.

Komisija je na podlagi očitkov iz podanih prijav in na podlagi zbranih podatkov tudi ugotovila, da v predhodnih postopkih, ki so podlaga za izpeljavo javnih naročil gradenj v okviru Ministrstva za zdravje, v postopkih javnih naročil gradenj v okviru Ministrstva za zdravje in nato pri sami izvedbi javnih naročil na strani izbranega ponudnika nastopajo iste osebe. Nastopanje oseb tako v fazi izpeljave javnega naročanja in nato v fazi izvedbe javnega naročila je urejeno v Zakonu o javnem naročanju (ZJN-3), vendar pa tovrstno nastopanje oseb v različnih fazah postopka že samo po sebi vzbuja določena korupcijska tveganja, tako da so se Ministrstvu za zdravje izdala priporočila, da dosledno upošteva 65. in 91. člen ZJN-3.

Na podlagi podanih očitkov, da pri javnih naročilih, ki se izvajajo v okviru Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, prihaja do sklenitve več aneksov in višanja dejanske cene javnih naročil, je komisija ugotovila, da samo sklepanje aneksov ne predstavlja kršitve, saj že ZJN-3 v določenih primerih ureja sklepanje aneksov kot dovoljeno. Vendar pa prepogosto sklepanje aneksov vzbuja korupcijska tveganja, prav tako pa lahko predstavlja nezakonito in nesmotrno porabo proračunskih sredstev. Tudi samo podaljševanje terminskih planov samo po sebi še ne pomeni kršitve, saj ima naročnik v primeru, da do podaljšanja pride neutemeljeno, možnost uveljavljanja zavarovanja oziroma lahko terminske roke izvajalcu podaljša v primeru, da je do podaljšanja prišlo zaradi utemeljenih razlogov, v primeru, da so podaljšanja pogosta in niso ustrezno utemeljena, pa le-ta nedvomno predstavljajo korupcijsko tveganje.

Ker gre v konkretnem primeru zaznanih korupcijskih tveganj glede pogostih sklepanj aneksov, s katerimi se povišuje dejanska cena izvedbe in podaljšujejo roki za izvedbo, za presojo zakonitosti in smotrnosti porabe javnih sredstev, je komisija Računskemu sodišču Republike Slovenije izdala priporočilo, da se v letni plan dela uvrsti revizijo učinkovitosti in smotrnosti porabe javnih sredstev v zvezi z izvajanjem javnih naročil gradenj v okviru Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, ki jih ta izvaja samostojno oziroma skupaj z Ministrstvom za zdravje.

KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE

Komisija sodelovala na Mednarodnem tednu ozaveščanja o prevarah

Ljubljana, 22. November 2019 – Komisija za preprečevanje korupcije je ta teden sodelovala na Mednarodnem tednu ozaveščanja o prevarah, ki je potekal pod okriljem največje svetovne organizacije za boj proti finančnim prevaram, ACFE (Združenje preizkušenih preiskovalcev prevar).

Sodelavci komisije so sodelovali na številnih dogodkih in spregovorili o pomenu preventivnega delovanja na področju boja proti korupciji, o mednarodni percepciji korupcije v Sloveniji, o pomenu ozaveščanja in prijavljanja nepravilnosti ter o problematiki korupcije v sistemu javnega naročanja v zdravstvu.

Družba Deloitte je v okviru mednarodnega tedna organizirala tekmovanje za najboljši video na temo korupcije. V nadaljevanju objavljamo zmagovalni video, katerega avtorji so študenti Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani Eva Strmole, Špela Rojht, Nejc Jarm in Jure Klenovšek.

Sivo polje nenadzorovanega lobiranja ostaja izrazito veliko

Ljubljana, 18. november 2019 – Komisija za preprečevanje korupcije v poročilu o delu na področju lobiranja za leto 2018 ugotavlja, da zakonske določbe o lobiranju v praksi tudi po osmih letih od uveljavitve zakonodajnega okvira še vedno niso zaživele v zadostni meri. Tako »sivo polje« nenadzorovanega lobiranja ostaja izrazito veliko.

Komisija za preprečevanje korupcije (komisija) je v letu 2018 prejela 1276 zapisov o lobističnih stikih, iz katerih izhaja skupaj 4353 lobističnih stikov. Število zapisov se je glede na predhodno leto nekoliko zmanjšalo (komisija je leta 2017 prejela 1379 zapisov), število prijavljenih stikov pa precej povečalo (leta 2017 jih je bilo 3061).

A komisija je v kar 1971 primerih naknadno ugotovila, da ne gre za lobiranje, kot ga opredeljuje Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK). Lobiranci so torej poročali komisiji, kljub temu da tega niso bili dolžni storiti. Komisija tako ugotavlja, da lobiranci na eni strani poročajo o stikih, ko ne gre za lobiranje – na primer o stikih z drugimi funkcionarji ali javnimi uslužbenci (stikih v razmerju javni sektor – javni sektor). Hkrati pa zaznava, da javni uslužbenci in funkcionarji določenih stikov, ki imajo vse znake lobističnih stikov, ne dojemajo kot lobiranje in o njih ne poročajo. Tako glede na število postopkov sprejemanja zakonodaje v letu 2018 komisija ocenjuje, da število prejetih zapisov o lobističnih stikih ne odraža dejanskega stanja. Le v enem odstotku lobističnih stikov, ki so izpolnjevali vse elemente lobiranja, so lobirali registrirani lobisti, kar pomeni, da je poklic lobista v Sloveniji še vedno nerazvit.

Posebej zaskrbljujoče je še vedno lobiranje na lokalni ravni. V letu 2018 je komisija prejela le tri zapise o lobističnem stiku ene občine (v letu 2017 je prav tako poročala zgolj ena občina), kar ob upoštevanju dejstva, da organi lokalne samouprave odločajo o vrsti zadev, ki so še kako izpostavljene različnim vplivom in poskusom uveljavljanja posamičnih socialnih, ekonomskih, finančnih in drugih interesov na nejaven način, prej kaže na nepoznavanje ali celo ignoranco zakonskih obveznosti kot na odsotnost lobističnih stikov na lokalni ravni. Nerazumno nizko je tudi poročanje o lobističnih stikih s strani določenih ministrstev in drugih nosilcev javnih pooblastil. Komisija je z namenom ozaveščanja kar se da širokega kroga potencialnih lobirancev tudi lani izvedla več usposabljan, med drugim tudi na lokalni ravni, a udeležba na teh je bila vse prej kot zadovoljiva.

Komisija na podlagi prijav ali novinarskih vprašanj vedno preveri oziroma obravnava sume lobističnih stikov, ki niso bili prijavljeni oziroma o katerih lobiranci niso poročali. V kolikor so podani znaki prekrškov iz kazenskih določb ZIntPK, lahko komisija izreče prekrškovne in upravne sankcije. Lani je izrekla šest opozoril lobistom oziroma lobirancem ter vodila 16 prekrškovnih zadev. Komisija si bo tudi v prihodnje prizadevala za krepitev transparentnosti lobiranja, dvig ravni ozaveščenosti na področju lobiranja ter učinkovito uveljavljanje in spremljanje izvajanja določb ZIntPK, ki se nanašajo na lobiranje.

Poročilo o delu na področju lobiranja za leto 2018 je dostopno v priponki.

KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE

Lobiranje_poročilo_2018

Študijski obisk Agencije za boj proti korupciji Republike Srbije

Ljubljana, 15. november 2019 – Komisijo za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju komisija) je dne 14. novembra 2019 obiskala delegacija Agencije za boj proti korupciji Republike Srbije.

Študijski obisk je bil organiziran v okviru programa Misije OVSE v Republiki Srbiji in je potekal na temo regulacije lobiranja. Gostje so se srečali s predsednikom komisije Borisom Štefanecem in obema namestnikoma Urošem Novakom in Simonom Savskim ter se seznanili s slovenskimi predpisi na področju lobiranja, ureditvijo registra lobistov in javnega objavljanja lobističnih stikov ter praktičnim delom komisije na tem področju.

KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE

Za imenovanje funkcionarjev Banke Slovenije nujni jasni pogoji, merila in kriteriji

Ljubljana, 14. november 2019 – Komisija za preprečevanje korupcije je Ministrstvu za finance poslala priporočila za dopolnitev določb Zakona o Banki Slovenije, s katerimi bi natančno določili pogoje, merila in kriterije za imenovanje kandidatov za guvernerja in viceguvernerjev Banke Slovenije.

Komisija za preprečevanje korupcije (komisija) je v okviru postopka suma kršitve dolžnega ravnanja funkcionarja Banke Slovenije (ki še ni končan) preučila tudi zakonsko podlago za imenovanje guvernerja in viceguvernerjev Banke Slovenije. V zvezi s tem je komisija v okviru svojih pristojnosti zahtevala in pridobila pojasnila, med drugim tudi od Urada predsednika Republike Slovenije.

Komisija je ugotovila, da Zakon o banki Slovenije (ZBS-1) ne določa nobenih posebnih pogojev ali kriterijev, ki bi jih morali kandidati za guvernerja ali viceguvernerja ob imenovanju izpolnjevati, oziroma meril, ki bi se jih pri izbiri predlaganih kandidatov upoštevalo. Kriterijev ne vsebuje niti noben zapis, interni akt ali kakršenkoli drug dokument.

Član Sveta Banke Slovenije (torej guverner in viceguvernerji) je v skladu s 4. členom Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije funkcionar in uradna oseba. Zato komisija kot nesprejemljivo izpostavlja dejstvo, da za izbiro kandidatov za zasedbo takšnih funkcij v javnem sektorju ne obstajajo nikakršni pogoji, kriteriji in merila. Postopki imenovanj ali razrešitev funkcionarjev, ki so (ne)urejeni na način, kot ga opredeljuje ZBS-1, niso v skladu z najvišjo stopnjo transparentnosti in sledljivosti, kot bi se v takšnih postopkih pričakovalo, hkrati pa ne omogočajo odpravljanja korupcijskih tveganj političnega in drugega interesnega vplivanja na imenovanja ali razrešitve članov Sveta Banke Slovenije.

Nesprejemljivo je tudi dejstvo, da je član Sveta Banke Slovenije v skladu z določbami 39. člena ZBS-1 razrešen, če se v predpisanem postopku ugotovi, da ne izpolnjuje več pogojev, ki se zahtevajo za opravljanje njegovih dolžnosti, ali je zagrešil hujšo kršitev, s tem da pogojev zakon ne določa niti ob imenovanju kandidata, niti jih izrecno ne opredeljuje za razrešitev samo, kar ustvarja korupcijska tveganja netransparentnosti, nesledljivosti ter posledično tveganja kršitve etike in integritete v postopkih imenovanj in razrešitev članov Sveta Banke Slovenije.

Komisija je zato na podlagi 12. člena ZIntPK pristojnemu ministrstvu priporočila, naj ZBS-1 dopolni z natančno določitvijo pogojev, meril in kriterijev, ki jih morajo izpolnjevati kandidati za guvernerja in viceguvernerje Banke Slovenije ter opredelitvijo razlogov v primeru razrešitve navedenih oseb, s priporočili pa je seznanila tudi Urad predsednika RS, Državni zbor RS ter Banko Slovenije.

V priponki je dostopen dopis, ki ga je komisija posredovala ministrstvu.

KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE

MF_Banka Slovenije