Osrednje novice

Odziv komisije v primeru poslanca Ferenca Horvátha

Komisija je svoje stališče v primeru nezdružljivosti funkcij poslanca Ferenca Horvátha že objavila na svoji spletni strani, dne 17. 5. 2019 (https://www.kpk-rs.si/2019/05/17/nezdruzljivost-funkcij-poslanca-horvath-ferenca-stalisce-komisije-in-poziv-za-ukrepanje/). Glede na ravnanje obravnavane osebe bo komisija v predmetni zadevi postopala skladno s tretjim odstavkom 29. člena ZIntPK.
Pri tem komisija poudarja, da postopka s tem ni zaključila, temveč ga bo nadaljevala, vendar pa nadaljnjih informacij glede postopka obravnave, do sprejetja odločitve ne more podati.

Se državni svetniki izogibajo glasovanju o spremembah svojega etičnega kodeksa?

Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija) je začudena nad odločitvijo državnih svetnikov, da na 18. seji Državnega sveta ne obravnavajo sprememb svojega etičnega kodeksa. Navedeni razlog za umik z dnevnega reda, da obstajajo pomisleki in vprašanja, na katera ni bilo moč odgovoriti, je za komisijo presenečenje, saj v razgovorih s komisijo državni svetniki niso izrazili obstoja odprtih vprašanj na to temo, še več, komisija je v razgovorih z državnimi svetniki odgovorila na vsa zastavljena vprašanja in dileme. Hkrati je Interesna skupina lokalnih interesov, ki je bila predlagateljica umika te točke z dnevnega reda, sama že potrdila besedilo sprememb kodeksa. Z besedilom sprememb pa so se strinjale tudi druge interesne skupine. 

Komisija je zato neprijetno presenečena nad izidom glasovanja o umiku obravnave te točke, kjer je od 26 glasujočih 21 državnih svetnikov glasovalo za umik, le 1 državni svetnik pa je bil proti umiku. Nadaljujte z branjem

Nezdružljivost funkcij poslanca Horváth Ferenca – stališče komisije in poziv za ukrepanje

Komisija je samostojen državni organ, ustanovljen z namenom preprečevanja korupcije, krepitve pravne države, integritete in transparentnosti delovanja družbe. Ugotovitve komisije, ki jih podaja posameznikom in organom, naj bi v luči javnega interesa in ohranjanja pravne države predstavljale vodilo za ravnanje. Glede na dogajanje zadnjih dni, v zvezi z ugotovljeno kršitvijo poslanca Horváth Ferenca, zaradi opravljanja nezdružljivih funkcij, pa se postavlja pod vprašanje ne samo spoštovanje pravne države, temveč tudi integriteta posameznikov, ki predstavljajo zakonodajno vejo oblasti in so eni najpomembnejših funkcionarjev v državi, voljenih s strani ljudstva, katerega predstavniki so. Nadaljujte z branjem

Pojasnilo Komisije za preprečevanje korupcije v zadevi vrnitve stroškov nekdanji namestnici predsednika komisije Almi Maruški Sedlar

Ljubljana, 27. marca 2019 – Komisija za preprečevanje korupcije (komisija) javnosti in medijem posreduje pojasnilo, vezano na nedavno odločitev Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, ki je potrdilo prvostopenjsko sodbo v omenjeni zadevi. Slednje je tožbeni zahtevek komisije zavrnilo in ji posledično naložilo tudi plačilo stroškov, nastalih nekdanji namestnici predsednika komisije Almi Maruški Sedlar, vključno z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Alma Maruška Sedlar je kot namestnica predsednika komisije odšla na službeno pot v Pariz (OECD), ki je trajala od 8. do 17. oktobra 2014. V zvezi s tem ji je komisija izdala nalog za službeno potovanje.

Leta 2015 je bila na komisiji izvedena izredna notranja revizija finančnega poslovanja komisije v obdobju od 1. 4. do 31. 12. 2014, s strani Skupne notranje revizijske službe Generalnega sekretariata Vlade RS. V revizijskem poročilu je navedena služba zapisala, da je bilo s pregledom dokumentacije pri zgoraj omenjenem potnem nalogu ugotovljeno, da dokumentacije praktično ni ter da se ne razpolaga z nikakršnim dokazilom, da je Alma Maruška Sedlar dejansko izročila gotovinska sredstva javni uslužbenki komisije. V zvezi z navedenimi dejstvi je bilo v okviru opravljene izredne revizije komisiji priporočeno, glede na dejstvo, da se ne razpolaga z dokazili, da je udeleženka službenega potovanja Alma Maruška Sedlar dejansko izročila gotovinska sredstva javni uslužbenki komisije, da dolžnost vračila sredstev ostaja in mora Alma Maruška Sedlar izvršiti vračilo sredstev v višini 1.130,00 EUR. V okviru priporočila je bila komisija opozorjena še, da morajo zaposleni ob poslovanju z gotovino sami zagotavljati sledljivost transakcij in predvsem tudi samozaščitno zahtevati vsa potrdila o prenosih, prevzemih, hrambi itd. ter da ustrezno novelira interni akt o finančnem poslovanju. Revizijska služba je oktobra 2015 v zvezi z zadevo izdala še dodatek k revizijskemu poročilu, v katerem je podala mnenje, da tudi pri pregledu dodatno prejete dokumentacije, posredovane s strani Alme Maruške Sedlar, ugotavlja, da le-ta ni vsebovala dokazil, katera bi bistveno vplivala na spremembo prvotne revizorjeve ugotovitve.

Komisija je na podlagi ugotovitev opravljene izredne revizije v zvezi z vračilom stroškov decembra 2014 podala kazensko ovadbo zoper določeno javno uslužbenko, a jo je Okrožno državno tožilstvo marca 2016 zavrglo z obrazložitvijo, da čeprav Alma Maruška Sedlar trdi, da je denar izročila, to ne zadošča za trditev, da si je javna uslužbenka denar prilastila, saj ni prav nobenega drugega dokaza o tem, da je do tega res prišlo. Pri tem se je tožilstvo sklicevalo tudi na ugotovitev revizije poslovanja, opravljene pri komisiji, ki je ugotovila, da ni dokaza o tem, da bi javna uslužbenka denar prejela, razen izjave Alme Maruške Sedlar, in da zato dolžnost vračila sredstev ostaja.

V luči ugotovitev izvedene notranje revizije poslovanja pri komisiji in zavrženja kazenske ovadbe je komisija zaradi dejstva, da mora kot proračunski uporabnik z javnimi sredstvi ravnati skrbno in gospodarno, vložila tožbeni zahtevek za vračilo stroškov, saj te okoliščine še vedno niso bile razjasnjene, dolg pa ne poravnan. Končni epilog je zadeva dobila marca letos, ko je Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani potrdilo prvostopenjsko sodbo v zadevi. Slednje je tožbeni zahtevek komisije zavrnilo in ji posledično naložilo tudi plačilo stroškov, nastalih nekdanji namestnici predsednika komisije Almi Maruški Sedlar, v znesku 1.254,53 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, saj je sprejelo dokazno oceno, da je bila gotovina komisiji oziroma njeni javni uslužbenki vrnjena.

Komisija sicer odločitev sodišča spoštuje in bo naloženo obveznost izvršila, a se pri tem sprašuje, kakšno utemeljitev ima lahko verjetnost, ki pomeni zgolj subjektivno prepričanje nekoga in ne temelji na dejstvih? V pravu veljajo določeni dokazni standardi, v okviru katerih je gotovost najvišja stopnja prepričanja o dejanskem stanju. Nižja stopnja prepričanja je verjetnost. Verjetnost kot dokazni standard v sebi nosi tudi dvom v resničnost in zato ne more biti utemeljena kot lastnost, značilnost utemeljenega: npr. utemeljenost izpovedbe stranke, priče.

V sodnem postopku materialna resnica pomeni skladnost subjektivno ugotovljenega z resničnim ali dejanskim stanjem v materialnem svetu. Pred odločitvijo mora sodišče ugotoviti dejansko stanje in na tako ugotovljeno dejansko stanje uporabiti materialno-pravne predpise. Povedano drugače: Sodišče mora dejansko stanje ugotoviti s čisto materialno resnico, to je z gotovostjo, kot najvišjo stopnjo prepričanja o dejanskem stanju. Komisija se zato sprašuje, ali je bila materialna resnica res tudi ugotovljena, saj dolg do države z gotovostjo še vedno ostaja. A kdo ga bo poravnal?

Del revizije, ki se nanaša na zadevo, in dodatek k njej ter obe sodbi v zadevi so dostopni v priloženih dokumentih.

1. Del revizijskega poročila v zadevi

2. Dodatek k reviziji

3. Sodba_1. st

4. Sodba_2. st

Podpis sporazuma o sodelovanju na področju preprečevanja korupcije

Ljubljana, 20. februarja 2019 – Danes sta se predsednik komisije Boris Štefanec in namestnik predsednika komisije dr. Igor Lamberger mudila na Ministrstvu za notranje zadeve, kjer so Boris Štefanec, minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar, generalna direktorica policije mag. Tatjana Bobnar in glavni inšpektor Inšpektorata RS za notranje zadeve mag. Mitja Perko podpisali osveženi sporazum o sodelovanju na področju preprečevanja korupcije.

Nadaljujte z branjem