Osrednje novice

Obisk turške delegacije na Komisiji za preprečevanje korupcije

Ljubljana, 20. januar 2020 – Komisija za preprečevanje korupcije je danes gostila delegacijo iz Turčije, ki je v okviru projekta Združenih narodov za reformo lokalne samouprave na študijskem obisku v Sloveniji . 

Uslužbenci Komisije za preprečevanje korupcije so delegaciji, ki so jo sestavljali predstavniki turških lokalnih oblasti, predstavili svoja pooblastila in delovanje na področju lokalne samouprave, s poudarkom na omejevanju nasprotja interesov, regulaciji lobiranja in zaščiti prijaviteljev.

KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE

Ugotovitve komisije o ravnanju županje občine Trbovlje

Ljubljana, 16. januar 2020 – Komisija za preprečevanje korupcije (komisija) objavlja ugotovitve o konkretnem primeru, ki jih je senat komisije sprejel dne 19. 12. 2019 in se nanašajo na kršitev integritete županje občine Trbovlje.

Komisija je v letu 2018 skladno z določbami Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZlntPK) uvedla preiskavo zoper županjo Občine Trbovlje zaradi suma kršitve etike in integritete javnega sektorja v zvezi z izbiro direktorja Javnega podjetja Komunala Trbovlje. Komisija je v postopku pridobila dokumentacijo od Občine Trbovlje, Javnega podjetja Komunala Trbovlje in obravnavane osebe, opravila vpogled v javno dostopne evidence ter dne 14. 5. 2019 na seji senata opravila razgovor z obravnavano osebo ter dvema pričama.

Senat komisije je na seji dne 14. 11. 2019 sprejel osnutek ugotovitev o konkretnem primeru in jih skladno s sedmim odstavkom 13. člena ZIntPK posredoval obravnavani osebi, ki je v roku podala svojo izjasnitev.

Komisija je ugotovila, da je županja Občine Trbovlje v obdobju od 25. 9. 2017 do 29. 9. 2017 takratnemu predsedniku nadzornega sveta Javnega podjetja Komunala Trbovlje poslala več sms sporočil, v katerih ga je spraševala o tem, kako bo glasoval na seji nadzornega sveta, in v katerih mu je sporočila, da gre podpora Občine Trbovlje določenemu kandidatu. Z navedenimi ravnanji je obravnavana oseba vršila politični pritisk na predsednika nadzornega sveta, člana njene svetniške skupine »Lista za naše Trbovlje«, da naj na glasovanju o kandidatih za direktorja javnega podjetja glasuje za določenega kandidata, s čimer je presegla svoje pristojnosti, ki jih opredeljujeta Statut Občine Trbovlje in Odlok o ustanovitvi javnega podjetja Komunala Trbovlje d. o. o., s tem pa je posegla v neodvisnost delovanja in odločanja takratnega predsednika nadzornega sveta Javnega podjetja Komunala Trbovlje in ravnala v nasprotju s 4. členom Kodeksa ravnanja izvoljenih predstavnikov na lokalni ravni, s čimer je kršila integriteto, kot jo opredeljuje 3. točka 4. člena ZlntPK.

Zaključne ugotovitve in izjasnitev obravnavane osebe so ob upoštevanju določb zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, dostopne v spodnjih dokumentih.

KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE

Ugotovitve o konkretnem primeru v zadevi Uradni list

Ljubljana, 9. januar 2020 – Komisija za preprečevanje korupcije objavlja ugotovitve o konkretnem primeru, ki jih je senat komisije sprejel na seji dne 21. 11. 2019 in se nanašajo na kršitev integritete nekdanjega generalnega sekretarja politične stranke LMŠ.

Komisija je v letu 2019 prejela prijavo zaradi zahteve neetičnega oziroma nezakonitega ravnanja v postopku imenovanja direktorja Uradnega lista Republike Slovenije, d. o. o., ki je v 100-odstotni lasti Republike Slovenije. Komisija je v postopku pridobila dokumentacijo Slovenskega državnega holdinga in družbe Hot Mobil, d. o. o., vpogledala v javno dostopne podatke ter opravila razgovore z obravnavano osebo in pričama. Senat komisije je na seji dne 24. 10. 2019 sprejel osnutek ugotovitev o konkretnem primeru in jih skladno s sedmim odstavkom 13. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) posredoval v izjasnitev obravnavani osebi, ki pa izjasnitve ni podala.

Komisija je ugotovila, da je ravnanje tedanjega generalnega sekretarja politične stranke LMŠ, ko je na predsednico nadzornega sveta družbe Uradni list RS po telefonu, dne 21. 8. 2019 ob 11:26, vršil pritisk na način, da ji je naročil imenovanje določene osebe za direktorja Uradnega lista RS, želel izvedeti za časovnico kadrovskega postopka in kdaj bo seja nadzornega sveta ter zahteval poročanje o kadrovskem postopku pred komunikacijo s Slovenskim državnim holdingom, predstavlja kršitev integritete, kot jo opredeljuje 3. točka 4. člena ZIntPK. Zaključne ugotovitve so ob upoštevanju določb zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, dostopne v spodnjem dokumentu.

KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE

 

Začasno spremenjene uradne ure za področje premoženjskega stanja

Ljubljana, 8. januarja 2020 – Komisija za preprečevanje korupcije obvešča, da bodo za področje premoženjskega stanja v dneh od ponedeljka, 13. januarja 2020, do vključno ponedeljka, 3. februarja 2020, začasno spremenjene uradne ure, in sicer bodo v tem času uradne ure vsak dan med 9. in 12. uro. V času uradnih ur lahko v zvezi z vprašanji, povezanimi s prijavo premoženjskega stanja, pokličete na telefonsko številko 01/400-5704.

KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE

Komisija izvedla nadzor nad poročanjem o premoženjskem stanju zavezancev na občinah

Ljubljana, 7. januar 2020 – Komisija za preprečevanje korupcije objavlja zaključno poročilo o nadzoru premoženjskega stanja županov slovenskih občin, v okviru katerega je bilo pregledanih vseh 212 občin.

Komisija za preprečevanje korupcije (komisija) je v letu 2019 izvedla redni obdobni nadzor nad premoženjskim stanjem skupine zavezancev – županov v mandatnem obdobju 2018–2022. Nadzor nad to skupino zavezancev je komisija izvedla, ker je senat komisije ocenil, da predstavljajo župani kategorijo zavezancev, za katere velja najvišji javni interes glede spoštovanja določb Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), in ker so bile v letu 2018 izvedene lokalne volitve.

V okviru nadzora nad premoženjskim stanjem zavezancev je komisija izvedla postopek ugotavljanja, ali so župani prijavili svoje premoženjsko stanje v skladu z 2. odstavkom 41. člena ZIntPK, torej v enemu mesecu po nastopu svoje funkcije v mandatnem obdobju 2018–2022. Komisija je ugotovila, da 155 županom premoženja ni bilo potrebno ponovno prijaviti, saj so pred nastopom aktualne funkcije že bili zavezanci za premoženjsko stanje in so novo funkcijo župana nastopili znotraj meseca dni po prenehanju pretekle funkcije. 20 novih funkcionarjev je svoje premoženjsko stanje prijavilo pravočasno. 27 novih funkcionarjev je prijavilo svoje premoženjsko stanje z zamudo, po poteku enega meseca od nastopa funkcije, so pa to storili sami, brez poziva komisije. Komisija je desetim novim zavezancem poslala pozive, da morajo sporočiti premoženjsko stanje ob nastopu funkcije. Na podlagi poziva je 8 novih županov sporočilo podatke o svojem premoženjskem stanju, prekrškovni organ pa jim je zato izrekel le opozorilo. Zoper dva zavezanca, ki kljub pozivu komisije nista sporočila podatkov o premoženjskem stanju, pa je bil uveden prekrškovni postopek. Podatke sta z zamudo in po posredovanem pozivu posredovala tudi ta dva zavezanca.

Tokratni nadzor je zajel tudi pregled evidence zavezancev na občinah, in sicer od januarja 2012 do aprila 2019. Pri tem je komisija opravila nadzor glede prijav ali odjav županov, podžupanov, (v. d.) tajnikov občinske uprave ter prijav oseb, odgovornih za javna naročila. Komisija je pregledala dejansko stanje za 212 občin oziroma 6.780 obrazcev za prijavo ali odjavo zavezancev.

Ugotovljeno je bilo, da so občine kljub večkratnim pojasnilom in izvedenim usposabljanjem s strani komisije največkrat nehote kršile določbo 5. odstavka 41. člena ZIntPK, saj niso prijavljale vsake spremembe glede funkcije zavezancev takrat, ko so imele na vodstvenih položajih funkcionarje ali uradnike na položaju, ki so ponavljali svoje mandate. Po opravljenem nadzoru so občine dodatno prijavile še 3.011 zavezancev (kar predstavlja povečanje števila prijav za 51 %) in dodatno odjavile 634 zavezancev (povečanje odjav za 70%).

Komisija tudi ugotavlja, da težavo pri izvajanju obveznosti občin predstavlja dejstvo, da je običajno odgovorna oseba za prijavo ali odjavo zavezancev vsakokratni župan. Zato komisija predlaga, da občine oziroma župani po vzoru pooblaščenih oseb za izvajanje načrtov integritete s pooblastilom imenujejo še javne uslužbence, ki bodo skrbeli za izpolnjevanje ostalih obveznosti do komisije. Poročilo je ob upoštevanju določb zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, dostopno v priponki.

KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE

Konec meseca se izteče rok za poročanje o premoženjskem stanju in spremembah premoženjskega stanja

Ljubljana, 6. januarja 2020 – Zavezanci (z izjemo oseb, odgovornih za javna naročila) morajo do 31. januarja tekočega leta sporočiti spremembe premoženjskega stanja za preteklo leto v skladu z določilom 2. odstavka 43. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.

V primeru, da do sprememb podatkov o premoženjskem stanju ni prišlo, zavezancem ni treba poročati.

Drugačna ureditev velja za osebe, odgovorne za javna naročila. Te premoženjsko stanje prijavijo v celoti na elektronskem obrazcu enkrat letno do 31. januarja tekočega leta za preteklo koledarsko leto (in ne sporočajo sprememb premoženjskega stanja), in sicer ob pogoju, da so v preteklem koledarskem letu sodelovale v postopku javnega naročanja po določilih ZJN-3.

Odgovore na najpogostejša vprašanja najdete na spletni strani.

Hkrati vas obveščamo še o pomembni novosti, in sicer da lahko zavezanci za poročanje premoženjskega stanja podatke o svojem premoženjskem stanju oddajo na državnem portalu eUprava. Več informacij o tem je objavljenih na tej povezavi.

KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE

Zaključne ugotovitve v primeru kršitev viceguvernerja Banke Slovenije

Ljubljana, 20. 12. 2019 – Senat Komisije za preprečevanje korupcije je na seji, dne 21. 11. 2019, sprejel ugotovitve o konkretnem primeru, ki se nanašajo na kršitev integritete funkcionarja, viceguvernerja Banke Slovenije.

Komisija za preprečevanje korupcije (komisija) je začela s postopkom na podlagi zahteve Banke Slovenije (BS) za uvedbo postopka zaradi suma kršitev dolžnega ravnanja funkcionarja BS, ki jo je BS v juniju 2019 podala na podlagi 13. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, z namenom, da se v okviru nadzornih pristojnosti komisije dodatno preverijo relevantne okoliščine o domnevnih kršitvah funkcionarja. Komisija je zaradi razjasnitve dejanskega stanja v okviru svojih pristojnosti zahtevala in pridobila podatke ter dokumentacijo od Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) ter Urada predsednika Republike Slovenije.

Senat komisije je na seji dne 21. 11. 2019 sprejel Ugotovitve o konkretnem primeru, v katerih je komisija ugotovila, da je ravnanje funkcionarja BS, ko delodajalcu ob posredovanju pojasnil in dokumentacije dne 22. 5. 2019, 23. 5. 2019 in 30. 5. 2019 ni želel razkriti posameznih listin oziroma omogočiti preverjanja izvirnosti listin ter podati popolnih pojasnil in informacij, s katerimi bi se nesporno in brez vsakega dvoma lahko zavrnili očitki v povezavi z domnevnimi kršitvami iz pristojnosti FURS v povezavi s pravočasnostjo napovedi za odmero dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem ter posledično plačila navedenega davka, v nasprotju s pričakovano integriteto funkcionarja, kot jo opredeljuje 3. točka 4. člena ZIntPK.

Zoper odločitev komisije je bila vložena tožba na Upravno sodišče RS. Obravnavana oseba je vložila tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe za zadržanje javne objave izpodbijanega dokumenta. Sodišče je zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrnilo.

V nadaljevanju tako komisija ob upoštevanju določb zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, objavlja zaključne ugotovitve, skupaj z izjasnitvijo obravnavane osebe in sklepom upravnega sodišča v zvezi z zahtevo za izdajo začasne odredbe.

KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE

Tveganja za nastanek neetičnih in nedovoljenih vplivov izvršilne veje oblasti na odločanje Državnega sveta

Ljubljana, 17. 12. 2019 – Komisija je na podlagi prijave, ki jo je prejela oktobra 2019, zaznala tveganje za nastanek neetičnih in nezakonitih vplivov oziroma za kršitev dolžnega etičnega ravnanja uradnih oseb v javnem sektorju v primerih, ko uradne osebe komunicirajo s člani Državnega sveta RS glede zakonov, ki so v fazi sprejemanja pred zakonodajnim organom, pri tem pa tovrstno komuniciranje ni predvideno v aktih o poslovanju Državnega sveta (npr. komisije Državnega sveta), uradne osebe pa s tovrstnim ravnanjem poskušajo vplivati, da bi Državni svet sprejel določeno odločitev, ki jo lahko sprejme kot del zakonodajne veje oblasti.

Komisija je z vpogledom v relevantno zakonodajo ugotovila, da razmerje med Vlado Republike Slovenije oziroma posameznimi ministrstvi in Državnim svetom Republike Slovenije ni izrecno in določno normativno urejeno. Tako je potrebno upoštevati, da je v Republiki Sloveniji vpeljan parlamentarni sistem, kjer so veje oblasti (zakonodajna, sodna in izvršilna) med sabo ločene in morajo biti natančno urejena tudi njihova morebitna medsebojna razmerja. Ker razmerje med Državnim svetom na eni strani in Vlado ter ministrstvi na drugi strani ni urejeno, je potrebno na medsebojno komunikacijo gledati kar se da restriktivno in je potrebno pri sami komunikaciji presoditi, ali gre za podajanje predlogov oziroma mnenj ali gre že za samo vplivanje na odločanje v zakonodajnem postopku oziroma za vplivanje pri sprejemanju drugih odločitev.

Ker je v zvezi z vsakim konkretnim primerom potrebno presojati, ali je ravnanje izvršilne veje oblasti še skladno z načelom delitve oblasti in Etičnim kodeksom funkcionarjev v Vladi RS in ministrstvih, je komisija predlagala Vladi RS, da se Vlada RS in ministrstva v zvezi z zakoni, ki so že v fazi sprejemanja pred zakonodajnim organom, vzdržijo kakršnega koli podajanja predlogov, komunikacije ter zlasti osebnih stikov, ki bi pomenila utemeljevanje pomembnosti zakonskih predlogov in podajanje prošenj državnemu svetu glede odločanja, saj bi s tovrstnimi dejanji lahko hitro bila prestopljena meja in bi bila tovrstna ravnanja označena kot neetični vplivi in neetično ravnanje uradnih oseb.

KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE

Ugotovitve o konkretnem primeru v zvezi s postopkom glasovanja za kandidate za člane Evropske komisije

Na podlagi 11. člena, petega in šestega odstavka 13. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) ter 207. člena Zakona o splošnem upravnem postopku je senat Komisije za preprečevanje korupcije v sestavi Boris Štefanec (predsednik), mag. Uroš Novak (namestnik predsednika) in Simon Savski (namestnik predsednika) v postopku zaradi kršitve določb ZIntPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov skladno z ZIntPK v zadevi ugotavljanja dejanskega obstoja nasprotja interesov v postopku glasovanja o predlogu oseb za kandidate za člane Evropske komisije, vodenem zoper nekdanjo predsednico Vlade Republike Slovenije, na 43. seji dne 21. 11. 2019 sprejel Ugotovitve o konkretnem primeru, ki jih skupaj z obema izjasnitvama obravnavane osebe objavljamo v nadaljevanju.