Osrednje novice

Obvestilo za osebe, odgovorne za javna naročila, glede prijave datuma nastopa dela in popisa premoženjskega stanja

Novela ZIntPK-C je prinesla novost tudi na področju prijave premoženjskega stanja oseb, odgovornih za javna naročila (v nadaljevanju OJN). Glede na to Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) v nadaljevanju podaja pojasnila in praktična primera, kako naj OJN izpolnjujejo obrazec za prijavo premoženjskega stanja pred oziroma po uveljavitvi novele ZIntPK-C.

OJN, ki so v letu 2020 prvič sodelovali v postopkih javnega naročanja pred uveljavitvijo ZIntPK-C, torej do 17.11.2020, sporočijo podatke o premoženjskem stanju tako, da kot datum nastopa dela kot oseba, odgovorna za javna naročila, navedejo datum sklepa, s katerim so bile v preteklem letu prvič imenovane v nek postopek javnega naročanja in na ta isti datum popišejo tudi premoženjsko stanje.

Primer: OJN v letu 2020 sodeluje v postopku javnega naročanja. Naročnik ga je s sklepom imenoval v strokovno komisijo 5. 6. 2020 (torej pred 17.11.2020), zato ga je naročnik prijavil Komisiji kot zavezanca od tega datuma dalje. Navedeno pomeni, da mora OJN kot datum nastopa funkcije oz. dela označiti 5. 6. 2020. V tem primeru OJN v obrazec isti datum vpiše tudi za stanje, na katerega se nanaša poročilo o premoženjskem stanju. Datum dneva, ko zavezanec izpolnjuje obrazec, se kreira samodejno. Za prijavo premoženjskega stanja OJN se v tem primeru upoštevajo mejne vrednosti, kot so veljale med 1 .1 .2020 in 16. 11. 2020 (več informacij o mejnih vrednostih lahko najdete tukaj).

Zaradi zakonskih sprememb in posledičnih tehničnih omejitev obstoječega obrazca za poročanje o premoženjskem stanju (do posodobitve obrazca) OJN, ki so v 2020 prvič sodelovale v postopkih javnega naročanja v obdobju po uveljavitvi ZIntPK-C, torej od vključno 17.11.2020 dalje, sporočijo podatke o premoženjskem stanju tako, da kot datum nastopa dela kot oseba, odgovorna za javna naročila, navedejo datum 31. 12. 2020 in v obrazcu na isti datum popišejo tudi svoje premoženjsko stanje.

Primer: OJN v letu 2020 sodeluje v postopku oddaje javnega naročila. Naročnik ga je s sklepom prvič imenoval v strokovno komisijo 10. 12. 2020 (torej po 17.11.2020), zato ga je naročnik prijavil Komisiji kot zavezanca. OJN mora (do posodobitve obrazcev) prijaviti kot datum nastopa funkcije oz. dela 31. 12. 2020. Isti datum vpiše tudi za stanje, na katerega se nanaša poročilo o premoženjskem stanju. Datum dneva, ko zavezanec izpolnjuje obrazec, se kreira samodejno. Glede na to, da v skladu z novelo ZIntPK OJN izpolni obrazec pod pogojem, da je ocenjena vrednost posameznega javnega naročila, pri katerem je sodeloval, enaka ali višja od 100.000 eurov brez DDV, OJN (do posodobitve obrazcev) v 3. točki obrazca kot vrsto naročila izbere “drugi postopki oddaje JN”.

Omejitve poslovanja: pojasnilo zavezancem v zvezi s pisno izjavo

Zaradi velikega števila vprašanj glede izvajanja 35. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki določa obveznost podaje pisne izjave, da poslovni subjekt (ali fizična oseba) ni povezan s funkcionarjem in po njegovem vedenju ni povezan z družinskim članom funkcionarja, Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) podaja naslednje pojasnilo.

Komisija se je v zvezi s prejetimi vprašanji obrnila na pripravljavca zakona, Ministrstvo za pravosodje. V skladu z njihovim odgovorom, ki ga objavljamo v nadaljevanju, pojasnjujemo, da je pisno izjavo treba pridobiti v postopku podeljevanja koncesije, sklepanja javno-zasebnega partnerstva ali v postopku javnega naročanja oziroma pred sklenitvijo pogodbe. Pisne izjave ni treba zahtevati oziroma podati v primerih poslovanja z naročilnico, službeno (kreditno) kartico, gotovino ali poslovanja preko spleta, če ni bil izveden postopek javnega naročila skladno z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18) ali če ni bila sklenjena pisna pogodba, ki jo podpišeta predstavnika obeh pogodbenih strank.

Komisija svetuje, da v primeru izvedbe postopka javnega naročila, ki se bo zaključilo s pogodbo, naročnik zahtevo po pisni izjavi vključi v razpisno dokumentacijo javnega naročila, v primeru sklenitve pisne pogodbe brez izvedbe javnega naročila pa naročnik – v kolikor bo pridobival ponudbe večih potencialnih ponudnikov – zahtevo po pisni izjavi priloži povpraševanju.

Obvestilo v zvezi s tehničnimi težavami pri poročanju premoženjskega stanja

V Komisiji za preprečevanje korupcije smo v zadnjem tednu zaznali porast telefonskih klicev, ki so se nanašali na tehnične težave pri delu z obrazci za prijavo premoženjskega stanja. Ker je obrazec vmeščen na portalu e-Uprava, ki je v izključnem upravljanju Ministrstva za javno upravo, v Komisiji omenjenih težav ne moremo odpravljati. 

V primeru tehničnih težave je tako predvideno, da se vsi, ki se z njimi srečujete, obrnete neposredno na Ministrstvo za javno upravo, ki ima prav za namen tehnične pomoči vzpostavljen tudi klicni center. Dosegljivi so na:

  • tel.: 080 2002 (delovniki od 8. do 16. ure);
  • e-pošta: ekc@gov.si.

Za vsa vsebinska vprašanja pa smo vam še naprej na voljo na Komisiji za preprečevanje korupcije, kjer smo za vprašanja s področja premoženjskega stanja podaljšali obseg uradnih ur na vsak delovni dan med 9. in 12. uro. Podaljšani čas uradnih ur velja do 5. februarja.

Konec januarja se izteče rok za poročanje o premoženjskem stanju

Konec meseca se iztečejo roki za poročanje o premoženjskem stanju oseb, odgovornih za javna naročila, za poročanje o spremembah premoženjskega stanja drugih zavezancev ter za prijave naročnikov, ki poslujejo po predpisih javnega naročanja, v seznam zavezancev.

Zavezanci (z izjemo oseb, odgovornih za javna naročila) morajo Komisiji za preprečevanje korupcije (Komisija) sporočiti vsako spremembo v premoženjskem stanju najkasneje do 31. januarja v naslednjem letu po nastanku spremembe, v skladu z določilom 43. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK; Uradni list RS, št. 69/11-uradno prečiščeno besedilo, 158/20).

V primeru, da do sprememb v premoženjskem stanju v obsegu, kot ga določa ZIntPK (več informacij najdete tukaj), ni prišlo, zavezanec ne odda obrazca.

Osebe, odgovorne za javna naročila, spremembe sporočajo enkrat letno

Drugačna ureditev velja za osebe, odgovorne za javna naročila. Te premoženjsko stanje prijavijo v celoti na elektronskem obrazcu enkrat letno do 31. januarja tekočega leta za preteklo koledarsko leto, in sicer ob pogoju, da so v preteklem koledarskem letu sodelovale v postopku javnega naročanja po določilih ZJN-3, v vrednostih, kot jih določa ZIntPK (dostopne tukaj). Pri tem morajo vsebinsko poročati o stanju premoženja, kot so ga imele 31. 12. preteklega leta, obenem pa ne sporočajo sprememb premoženjskega stanja.

Zavezanci za prijavo premoženjskega stanja si morajo za oddajo obrazca na portalu eUprava pravočasno zagotoviti kvalificirano digitalno potrdilo ali mobilno identiteto smsPASS.

Naročniki morajo sporočiti seznam zavezancev

Novost v noveli ZIntPK je, da naročniki, ki poslujejo po predpisih, ki urejajo javno naročanje, Komisiji posredujejo seznam zavezancev do 31. januarja za preteklo leto, in ne več do 31. decembra. Način poročanja ostaja nespremenjen. Pri tem naročnike obveščamo, da oseb, odgovornih za javna naročila, nikoli ne odjavijo s seznama, temveč jih zgolj prijavo za preteklo leto.

Odgovore na najpogostejša vprašanja, povezana s premoženjskim stanjem, najdete na tej povezavi.

Poziv Komisije v zvezi z domnevno spornimi praksami v okviru političnih pogajanj in kadrovanj

V zvezi s poročanjem medijev o domnevno spornih praksah, ki naj bi se dogajale v luči negotovih političnih razmerij, Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) podaja pojasnilo glede dolžnega in pričakovanega ravnanja uradnih oseb, med katerimi so tudi funkcionarji. Komisija funkcionarje in druge uradne osebe poziva, da ravnajo v skladu z visoko stopnjo integritete, v primeru zaznavanja nedovoljenih praks pa naj o tem seznanijo Komisijo oziroma druge pristojne organe.

Politična pogajanja so brez dvoma običajen del proporcionalnega političnega sistema. So pa uradne osebe, med katere kot najvišji funkcionarji sodijo tudi poslanci Državnega zbora, dolžne tudi v okviru tovrstnih pogajanj spoštovati vse zakonske določbe, hkrati pa se od njih – kot izvoljenih predstavnikov ljudstva – pričakuje ravnanje v skladu z najvišjo stopnjo integritete.

Pojasnjujemo, da integriteta v skladu z določbami Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) pomeni »pričakovano delovanje in odgovornost posameznikov in organizacij pri preprečevanju in odpravljanju tveganj, da bi bila oblast, funkcija, pooblastilo ali druga pristojnost za odločanje uporabljena v nasprotju z zakonom, pravno dopustnimi cilji in etičnimi kodeksi«. Dejanja, ki niso v skladu s tem (sem sodijo tudi nezakoniti in neetični pritiski), Komisija obravnava kot kršitev integritete po ZIntPK.

Korupcijo pa ZIntPK opredeljuje kot “vsako kršitev dolžnega ravnanja uradnih in odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev ali oseb, ki se s kršitvijo lahko okoristijo, zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega”. V zvezi z zaznanimi koruptivnimi dejanji lahko Komisija sprejema načelna mnenja, če v okviru svojega dela zazna sume korupcijskih kaznivih dejanj, pa te odstopi policiji, ki je za obravnavo tovrstnih dejanj pristojna.

Prijave nezakonitega in neetičnega ravnanja ter politična kadrovanja

Uradna oseba se lahko na Komisijo v skladu s 24. členom ZIntPK obrne tudi, če iz utemeljenih razlogov meni, da se od nje zahteva nezakonito ali neetično ravnanje ali se s tem namenom nad njo izvaja psihično ali fizično nasilje. Prijava glede takega ravnanja se v skladu z določbami zakona poda nadrejenemu ali osebi, ki jo ta pooblasti (pristojna oseba), če pa pristojne osebe ni (ali se na prijavo ne odzove) ali če je pristojna oseba tista, ki od uradne osebe zahteva nezakonito ali neetično ravnanje, je za prijavo pristojna Komisija.

Komisija opozarja tudi na domnevno sporne prakse pri političnih kadrovanjih, pri čemer pa je treba ločevati med političnimi kadrovanji na funkcije, kot so ministri, državni sekretarji in zaposlitve na zaupanje, na eni strani ter na drugi strani kadrovanji na delovna mesta, ki so po naravi strokovna. Medtem ko morajo biti pri prvih zagotovljeni vsaj minimalni standardi transparentnosti (pri zaposlitvah na zaupanje pa morajo biti upoštevani tudi pogoji za zasebno delovnih mest), je pri drugih nujno, da so kadrovski postopki popolnoma transparentni ter izvedeni z upoštevanjem etičnih standardov in omejevanjem tveganj za nasprotje interesov, zagotovljena mora biti tudi enakopravna dostopnost delovnih mest za vse kandidate pod enakimi pogoji, kar mora v skladu z vsem naštetim voditi do končne izbire kandidata, ki je strokovno najbolje primeren za zasedbo delovnega mesta.

Sporočilo v povezavi z Ugotovitvami o konkretnem primeru glede ravnanj Aleksandre Pivec

Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) posreduje odziv v povezavi z objavo Aleksandre Pivec na njeni Facebook strani ter vprašanji novinarjev, ki se nanašajo na navedbe v tej objavi.

Komisija zaradi sprememb Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK-C), ki so začele veljati 17. 11. 2020 in ki so spremenile pogoje za javno objavo ugotovitev Komisije, ne sme objaviti ugotovitev o konkretnem primeru glede Aleksandre Pivec, niti ne sme razkrivati dejanskega stanja, ki ga je ugotovila v postopku in je zapisano v ugotovitvah. Komisijo pri tem izrecno omejujejo določbe šestega in sedmega odstavka 11. člena ZIntPK. Trenutno namreč še teče rok, v katerem lahko obravnavana oseba vloži zahtevo za upravni spor zoper ugotovitve.

V povezavi z navedbami v sporočilu, ki ga je o ugotovitvah Komisije objavila Aleksandra Pivec, lahko pojasnimo, da gre za selektivno podajanje informacij glede Ugotovitev Komisije, ki ne odražajo celovitega dejanskega stanja. Zanikamo navedbe, da bi si bila izrek in obrazložitev ugotovitev v nasprotju. Glede na to, da je Aleksandra Pivec napovedala vložitev tožbe zoper ugotovitve, pojasnjujemo, da je Komisija v postopku, vodenem zoper Aleksandro Pivec, ugotovila kršitev integritete, kot jo opredeljuje 3. točka 4. člena ZIntPK, in v dveh primerih kršitev prvega odstavka v povezavi s tretjim in petim odstavkom 30. člena ZIntPK, ki opredeljuje prepovedi in omejitve v zvezi s sprejemanjem daril.

Več informacij, s katerimi bi Komisija razkrila dejansko stanje v sprejetih ugotovitvah, Komisija javnosti zaradi določb šestega in sedmega odstavka 11. člena ZIntPK-C ne more posredovati. Navedeno pa ne predstavlja nikakršnih zadržkov, da ugotovitve o konkretnem primeru javno objavi Aleksandra Pivec sama.

Zadnji dan za oddajo obrazca za prijavo premoženjskega stanja za nove zavezance je 17. 1. 2021

Izteka se rok, do katerega morajo novi zavezanci, določeni v noveli Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK-C), prijaviti premoženjsko stanje.

26. člen ZIntPK-C širi nabor zavezancev, določenih v prvem odstavku 41. člena ZIntPK na člane državnega sveta ter člane organov nadzora v javnih podjetjih in gospodarskih družbah, v katerih imata država ali lokalna skupnost večinski delež ali prevladujoč vpliv.

Novela tudi širi definicijo funkcionarjev in uradnikov na položaju, kot so opredeljeni v 4. členu ZIntPK. Spremenjena definicija funkcionarjev tako obsega generalnega sekretarja vlade, generalnega sekretarja predsednika republike, šefa kabineta predsednika republike, namestnika generalnega sekretarja predsednika republike, svetovalca predsednika republike, če funkcijo opravlja poklicno, generalnega sekretarja državnega zbora, sekretarja državnega sveta (določeni zavezanci so bili zavezanci že prej npr. sekretar državnega sveta). Nova definicija uradnikov na položaju pa širi krog zavezancev tudi na »osebe s posebnimi pooblastili v Banki Slovenije«.

Zgoraj navedeni zavezanci iz prvega odstavka spremenjenega 41. člena ZIntPK, ki po dosedanjih predpisih niso bili zavezani k poročanju premoženjskega stanja Komisiji, so dolžni prvič poročati o premoženjskem stanju prek elektronskega obrazca v dveh mesecih od uveljavitve novele. Rok se tako izteče 17. 1. 2021. Obrazec se odda na portalu eUprave.

Odgovore na najpogostejša vprašanja, povezana s poročanjem premoženjskega stanja, najdete na naslednji povezavi.

Usposabljanje za vodje v javni upravi

Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije dr. Robert Šumi je danes v organizaciji Upravne akademije izvedel usposabljanje za najvišje vodstvene kadre v javni upravi.

Usposabljanje na temo sodobnega vodenja – s poudarkom na pomenu integritete in etike vodje – je bilo izvedeno po spletu, na njem pa je sodelovalo 21 slušateljev.

Na Komisiji v okvir preventivne dejavnosti izvajamo številna usposabljanja oz. izobraževanja za vse zainteresirane tako v javnem kot zasebnem sektorju. Če ste v svoji organizaciji zaznali potrebo po vsebinah s področja etike javnega sektorja, načrta integritete, preprečevanja korupcije, nasprotja interesov, zaščite prijaviteljev, lobiranja ali s katerega drugega področja, ki ga pokriva komisija, nam pišite za izvedbo usposabljanja oz. delavnice. Po preučitvi zaprosila vas bomo kontaktirali in predstavili možnosti izvedbe izobraževanja.

Občinski svetnik Občine Ravne na Koroškem se je znašel v nasprotju interesov

Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) je zaključila postopek ugotavljanja nasprotja interesov v primeru glasovanja občinskega svetnika Občine Ravne na Koroškem Milana Škafarja. Ker je bila javnost o postopku pred Komisijo že seznanjena, Komisija obvešča, da je ugotovila kršitev določb Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije glede nasprotja interesov.

Postopek je Komisija zaključila z ugotovitvami o konkretnem primeru. Ugotovitve še niso pravnomočne, saj je bil zoper njih sprožen upravni spor, o katerem bo odločalo Upravno sodišče. Več informacij v zvezi s postopkom v skladu z določbami novele ZIntPK do zaključka postopka pred sodiščem Komisija ne more podati.

Komisija pojasnjuje, da so se vse uradne osebe v skladu s 37. členom ZIntPK dolžne izogibati nasprotju interesov, da morajo biti pozorne na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in morajo storiti vse, da se mu izognejo, ter svoje funkcije ne smejo uporabiti za to, da bi sebi ali komu drugemu uresničile kakšen nedovoljen zasebni interes. To pomeni, da se morajo uradne osebe v praksi izogibati okoliščinam – postopkom, v katerih se odloča o pravicah/koristih za njih (torej za uradne osebe same), za njihove družinske člane in za druge fizične/pravne osebe, s katerimi imajo uradne osebe osebne, poslovne ali politične stike.