Novice

Sklic 40. seje senata KPK

Na podlagi 18. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo) in 24. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 24/12) sklicujem 40. sejo senata Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija), dne 5. 11. 2019, ob 9.00 uri, v prostorih komisije na Dunajski cesti 56, v Ljubljani, Nadaljujte z branjem

Komisija sodelovala pri pripravi protokola za neetične pritiske in vplive na nadzornike

Ljubljana, 28. 10. 2019 – Komisija za preprečevanje korupcije je na pobudo Združenja nadzornikov Slovenije sodelovala pri pripravi Protokola za ravnanje članov nadzornih svetov ob izvajanju političnih in drugih pritiskov ter neetičnem vplivanju na neodvisno odločanje.

Komisija za preprečevanje korupcije (komisija) pozdravlja pobudo Združenja nadzornikov Slovenije, saj na to problematiko opozarja že vse od nastanka Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.  Predsednik komisije Boris Štefanec je ob javni predstavitvi protokola izpostavil, da v protokolu vidi pomemben korak k omejevanju političnih in drugih pritiskov ter poskusov neetičnega vplivanja na odločanje: »Naj bo vodilo vsem članom nadzornih svetov pri prepoznavanju, kaj ni dovoljeno, in kaj lahko, ko do tega pride, nadzorniki storijo. V tem procesu je Komisija za preprečevanje korupcije pomemben člen, zato upam in si želim, da ga boste člani Združenja nadzornikov Slovenije prepoznali kot koristnega in na podlagi tega dosledno prijavljali kakršne koli poskuse vplivanja, pri katerih boste v dvomih o njihovi primernosti. Če se že politika ne želi odreči prevelikim apetitom pri upravljanju premoženja, pa jo k temu prisilimo – z doslednim zaznavanjem in prepoznavanjem neetičnih praks in prijavo le teh ustreznim institucijam.«

Komisija je v skladu z zakonom pristojna za prijavo neetičnih in nezakonitih pritiskov in vplivov, ki se vršijo na uradne osebe, torej na člane organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja, vključno z javnimi podjetji in gospodarskimi družbami, kjer ima večinski ali prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost. Katja Mihelič Sušnik, vodja Službe za nadzor in preiskave pri komisiji, je predstavila, na kakšen način lahko člani nadzornih organov komisiji podajo prijavo (to je mogoče storiti po e-pošti na anti.korupcija@kpk-rs.si, osebno na sedežu komisije ali po telefonu (01/400-5710) v času uradnih ur). Izpostavila je, da je prijavitelj, tudi če je komisiji poznan oziroma se razkrije – vedno je mogoče podati tudi anonimno prijavo – v vseh fazah postopka pred komisijo zaščiten.

Komisija v primeru ugotovljenih nepravilnosti oziroma neintegritetnega ravnanja sprejme zaključni dokument, ki ga lahko javno objavi. »Namen je družbi sporočiti, da neka ravnanja niso sprejemljiva. Želimo si, da bo stopnja sprejemljivosti takšnih ravnanj vse nižja,« je povedala Katja Mihelič Sušnik.

KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE

Nad izplačevanjem avtorskih in podjemnih pogodb je potreben dodaten nadzor

Ljubljana, 24. 10. 2019 – Po izdani sodbi sodišča v odškodninski tožbi Stanke Setnikar Cankar in v luči nedavnih medijskih objav o izplačanih dodatkih, avtorskih honorarjih in podjemnih pogodbah na nekaterih fakultetah Komisija za preprečevanje korupcije znova opozarja na nujnost jasnih določil glede izplačevanja dodatkov v javnih institucijah z namenom zagotavljanja čim višje stopnje transparentnosti porabe javnega denarja.

Prejšnji teden je Komisija za preprečevanje korupcije (komisija) prejela sodbo, s katero je Okrožno sodišče v Ljubljani v celoti zavrnilo odškodninsko tožbo Stanke Setnikar Cankar, ki jo je ta vložila zoper Republiko Slovenijo zaradi objave podatka o prejetih avtorskih honorarjih. Sodišče je v sodbi pritrdilo ugovoru komisije o odškodninski odgovornosti in med drugim jasno navedlo, da z vidika vsebine javno razkritje podatka o zaslužkih iz naslova avtorskih pogodb iz javnih sredstev ni v nasprotju z zakonom oziroma da je glavni razlog, da je javna objava obravnavanega podatka dovoljena, »v dejstvu, da objavljeni podatek o prejetem znesku pomeni porabo javnih sredstev«.

Komisija je podatke o izplačilih avtorskih in podjemnih pogodb iz javnih sredstev leta 2015 objavila z namenom zagotavljanja večje transparentnosti porabe javnega denarja, saj je ugotovila, da je bilo za te pogodbe v 12 letih porabljena več kot milijarda evrov javnega denarja. Zato je izvedla sistemsko obravnavo zadeve in na podlagi te januarja 2018 sprejela končno poročilo in priporočila glede sklepanja avtorskih, podjemnih in sorodnih pogodb na univerzah v Republiki Sloveniji.

V poročilu je komisija med drugim ugotovila, da ne obstaja ustrezno jasna opredelitev javne službe v visokem šolstvu in da posledično za delo visokošolskih delavcev v okviru polnega delovnega časa, ki ni namenjeno pedagoški dejavnosti, je pa financirano s strani države, ni neposrednega nadzora. Tako obstaja upravičeno tveganje, da posamezen visokošolski delavec v tem času lahko izvaja tudi delo, ki ne spada v njegovo osnovno delovno obveznost in je financirano iz drugih virov. V takem primeru je visokošolski delavec de facto plačan dvojno oziroma za delo v istem času dobiva plačilo iz dveh virov, kar je po mnenju komisije nedopustno.

Dodatno delo, ki predstavlja izobraževalno, raziskovalno in strokovno-razvojno dejavnost, za katero se sredstva ustvarijo na trgu s prodajo storitev v pogojih konkurence, bi moralo biti tudi dejansko časovno povsem ločeno od rednega dela, nad čimer bi univerze oziroma posamezne fakultete morale voditi ustrezen nadzor. Potrebno bi bilo torej na eni strani jasno opredeliti redno delovno obveznost visokošolskih delavcev in na drugi vzpostaviti učinkovit mehanizem nadzora izrabe delovnega časa, s čimer bi se zagotavljala transparentnost, ki bi bila bistvena za omejevanje korupcijskih tveganj in krepitev integritete javnega sektorja. V zvezi s tem je komisija lani podala priporočila tako Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport kot univerzam.

Čeprav so bile že med samo obravnavo zadeve uveljavljene nekatere spremembe predpisov tako na ravni države kot pri samih univerzah, medijske objave zadnjih tednov o visokih zneskih, ki so jih nekatere članice Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru nakazovale nekaterim zaposlenim, kažejo, da anomalije sistema ostajajo.

Komisija poudarja – kar je izpostavilo tudi sodišče v omenjeni sodbi – da so vsa sredstva osebe javnega prava javna sredstva, ne glede na različne vire pridobivanja sredstev. To velja tudi za sredstva, ki jih fakultete pridobijo na trgu, zato mora biti tudi dodeljevanje teh sredstev transparentno oziroma mora biti jasno, na podlagi katerih pravil in meril se sredstva dodeljujejo ter na podlagi katerih nalog in potreb se sklepajo avtorske in podjemne pogodbe. Zato komisija znova poziva tako Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport kot posamezne univerze, ki sklepajo avtorske in podjemne pogodbe, naj vendarle celovito in sistemsko pristopijo k urejanju tega področja in določijo jasna pravila sklepanja tovrstnih pogodb oziroma dodeljevanja dodatkov ter zagotovijo ustrezen nadzor navedenega področja

Navsezadnje bi moralo biti tudi – ali predvsem – samim univerzam in zaposlenim na fakultetah, ki prejemajo te dodatke, v interesu, da so izplačila transparentna in dodeljena na podlagi jasnih meril. Le s tem in z vzpostavitvijo doslednega in učinkovitega nadzora tako nad izrabo rednega delovnega časa v okviru javne službe (v prostorih in s sredstvi fakultet) kot nad opravljenim delom izven javne službe, ki je podlaga za dodatno plačilo, se lahko izognemo sumom o prekomerni, netransparentni in negospodarni rabi javnih sredstev.

KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE

Sklic 39. seje senata KPK

Na podlagi 18. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo) in 24. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 24/12) sklicujem 39. sejo senata Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija), dne 24. 10. 2019, ob 9.00 uri, v prostorih komisije na Dunajski cesti 56, v Ljubljani, Nadaljujte z branjem

OECD zaskrbljen nad možnostjo političnega vmešavanja zakonodajne veje oblasti v neodvisnost sodstva v zadevi Kangler

Ljubljana, 21. oktober 2019 – Republika Slovenija je morala na oktobrski seji Delovne skupine Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju poročati o parlamentarni preiskavi za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zvezi s kazenskim pregonom državnega svetnika Franca Kanglerja.

Po predstavitvi informacij je Delovna skupina sprejela izjavo za javnost, v kateri je izrazila zaskrbljenost nad možnostijo političnega posega v neodvisnost sodstva ter spomnila na spoštovanje vladavine prava in nujnost neodvisnosti kazenskega pregona v korupcijskih zadevah v skladu s Konvencijo OECD proti podkupovanju. Prevod izjave za javnost objavljamo v nadaljevanju.

Komisija za preprečevanje korupcije je v preteklosti že opozorila, da bi predmetna parlamentarna preiskava lahko predstavljala nedovoljen poseg zakonodajne veje oblasti v neodvisnost sodstva in tožilstva. Izpostavila je tudi, da ni jasno, kakšna naj bi bila politična odgovornost predstavnikov sodstva, glede na dejstvo, da lahko za svoja ravnanja politično odgovarjajo zgolj nosilci političnega delovanja, kar sodniki in tožilci niso in v skladu s temeljnimi postulati vladavine prava tudi ne smejo biti. Postavlja se tudi vprašanje, ali v konkretnem primeru sploh gre za zadevo javnega pomena, kot to za uvedbo parlamentarne preiskave zahteva 93. člen Ustave RS, ali pa za morebitno zlorabo te pomembne oblike družbenega nadzora, ki ga zagotavlja ustava.

Prevod izjave za javnost Delovne skupine OECD:

Delovna skupina OECD za boj proti podkupovanju je zaskrbljena nad možnostjo političnega vmešavanja zakonodajne veje oblasti v neodvisnost sodstva v Sloveniji.

Delovna skupina OECD za boj proti podkupovanju je zaskrbljena zaradi zahteve Državnega sveta za parlamentarno preiskavo v primeru kazenskega pregona zoper sedanjega člana Državnega sveta. Državni zbor, zgornji dom slovenskega parlamenta, je odredil preiskavo o domnevnih političnih motivih tožilcev in sodnikov, ki so bili udeleženi v teh zadevah.

Delovna skupina OECD za boj proti podkupovanju je zaskrbljena, da bi parlamentarna preiskava lahko pomenila neposreden pritisk na delo ter vmešavanje v delovanje sodstva. Delovna skupina ugotavlja, da lahko to vpliva tudi na zmožnost Slovenije, da v celoti izpolni svoje obveznosti iz Konvencije OECD o boju proti podkupovanju, zlasti tiste iz 5. člena, ki govori o neodvisnih preiskavah in pregonu. Slovenija se je vsem članom Delovne skupine za boj proti podkupovanju zavezala, da bo spoštovala temeljne vrednote demokracije, ki slonijo na načelih pravne države in delitvi oblasti.

Urad generalnega državnega tožilca in Sodni svet sta septembra 2019 na Ustavno sodišče vložila pobudo za presojo ustavnost in zakonitost te parlamentarne preiskave. Ustavno sodišče odločitve še ni sprejelo.

Delovna skupina bo nadaljevala s spremljanjem razmer in razmišlja o nadaljnjih ustreznih ukrepih, Slovenija pa bo morala decembra 2019 Delovni skupini predložiti najnovejše informacije o statusu te parlamentarne preiskave.

Povezava na originalen tekst: https://www.oecd.org/slovenia/the-oecd-working-group-on-bribery-is-concerned-about-potential-political-interference-by-the-legislative-branch-in-the-independence-of-the-judiciary-in-slovenia.htm

KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE

Ugotovitve o konkretnem primeru v zadevi nedovoljenega lobiranja osebe, ki po ZIntPK ni upravičena izvajati dejanja lobiranja

Senat Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija) je na 30. seji dne 30. 7. 2019 na podlagi prvega odstavka 11. člena in petega odstavka 13. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju: ZIntPK) sprejel Ugotovitve o konkretnem primeru v zadevi nedovoljenega lobiranja osebe, ki po ZIntPK ni upravičena izvajati dejanja lobiranja.

Komisija je v navedenih ugotovitvah zavzela stališče, da ravnanji Helene Butolen ustrezata nezakonitemu lobiranju. Helena Butolen je nezakonito vplivala v imenu, interesu in za račun konkretnih gospodarskih družb. Imenovana ni imela položaja zakonite zastopnice nobene od gospodarskih družb, prav tako ni bila pri njih zaposlena oziroma vpisana v register lobistov pri komisiji. Glede na zakonske določbe, bi se bila Helena Butolen pred opravljanjem dejanj lobiranja dolžna vpisati v register lobistov pri komisiji.

Komisija opozarja, da je eden izmed namenov zakonske regulacije lobiranja v ZIntPK ravno preprečevanje nezakonitega vplivanja na lobirance, saj ima prav zaradi tovrstnih dejanj lobistična dejavnost v Sloveniji še vedno negativen prizvok.

Sklic 38. seje senata KPK

Na podlagi 18. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo) in 24. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 24/12) sklicujem 38. sejo senata Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija), dne 17. 10. 2019, ob 9.00 uri, v prostorih komisije na Dunajski cesti 56, v Ljubljani, Nadaljujte z branjem

Sklic 37. seje senata KPK

Na podlagi 18. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo) in 24. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 24/12) sklicujem 37. sejo senata Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija), dne 10. 10. 2019, ob 9.00 uri, v prostorih komisije na Dunajski cesti 56, v Ljubljani, Nadaljujte z branjem