Novice

Sklic 32. seje senata KPK

Na podlagi 18. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo) in 24. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 24/12) sklicujem 32. sejo senata Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija), dne 12. 9 . 2019 s pričetkom ob 09.00 uri, v prostorih komisije na Dunajski cesti 56, v Ljubljani, z Nadaljujte z branjem

Sklic 2. dopisne seje senata KPK

Na podlagi 18. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo) in 33. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 24/12) sklicujem 2. dopisno sejo senata Komisije za preprečevanje korupcije, dne 2. 9. 2019, z naslednjim dnevnim redom:
1. Obravnava zadeve v zvezi z imenovanjem poslovodne osebe
2. Razno

Članom senata se skupaj s sklicem seje posreduje gradivo za 2. točko dnevnega reda. Člana senata lahko najkasneje do 2. 9. 2019 do 12.00 ure po elektronski pošti na elektronski naslov peter.mikelj@kpk-rs.si posredujeta svoje (ne)strinjanje z dnevnim redom dopisne seje z dne 2. 9. 2019 ter svoje stališče, mnenje ali glas za vsako od predlaganih točk dnevnega reda.

Komisija za preprečevanje korupcije
Boris Štefanec, predsednik

Komisija bo prijavo v zvezi s kadrovanjem na Uradnem listu RS obravnavala kot prioritetno

Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Boris Štefanec je v današnji izjavi za javnost opozoril, da kadrovanje v družbah, ki so v pretežni ali popolni lasti Republike Slovenije, ni ustrezno: »Na to smo opozorili že v številnih dokumentih, med drugim tudi v zadnji oceni stanja za leto 2018. Ampak dana priporočila komisije pri pristojnih organih večkrat niso upoštevana.«

Predsednik komisije je izrazil pohvalo, »da se je nekdo na tako izpostavljenem mestu, kot je izvršna direktorica Združenja nadzornikov Slovenije in v konkretnem primeru tudi predsednica NS Uradnega lista RS, gospa Irena Prijović, odločila, da prijavi po njeni oceni skrajno nekorektno in neetično ravnanje, ki ga je zaznala v posegu generalnega sekretarja stranke LMŠ«.

Na podlagi prijave je komisija uvedla postopek. Komisija v tej fazi postopka ne more razkrivati vsebine pogovora in nadaljnjih postopkov, ki jih bo izvedla. Bo pa javnost o končnih ugotovitvah obvestila potem, ko bo postopek zaključen. »Lahko pa vam zatrdim, da je to zelo resna zadeva, ki jo bomo obravnavali z največjo pozornostjo in jo bomo v najkrajšem možnem času zaključili,« je zagotovil predsednik komisije Boris Štefanec.

Ob tem je predsednik komisije izrazil zaskrbljenost: »Če navedbe držijo in je bil poseg generalnega sekretarja stranke izveden v imenu države Slovenije, se vprašam, kdo je tista država, v imenu katere govori? Pod vtisom tega, kar je zapisano v javnosti, se mi zdi nepojmljivo, da se takšne stvari dogajajo v naši državi.«

Komisija ob tem opozarja, da je že v ocenah stanja korupcije v Republiki Sloveniji ter v letnih poročilih večkrat opozorila na problematiko izpostavljenosti korupcijskim tveganjem nezakonitih vplivov na področju postopkov kadrovanja v družbah s kapitalsko naložbo države in tudi javnih zavodih, pri posameznih obravnavanih primerih pa je podala več priporočil. Ugotavljamo zlasti pomanjkljivo transparentnost, nejasna postopkovna pravila, odsotnost ustreznih meril in kriterijev za izbor najprimernejših kandidatov, neenakopravno obravnavo kandidatov in neupoštevanje vseh faz postopka.

Komisija pa ob tem še vedno ugotavlja, da so v pogostih primerih izpeljane in dokumentirane vse faze postopka. Ker gre pogostoma za zaprt krog udeležencev, komisija brez informacij posameznikov ne more zaznati in dokazati nezakonitega vplivanja na konkretne postopke odločanja ter iskanje in potrjevanje vzročne zveze med nezakonito zahtevo in posledico le-te. Zato je še toliko bolj pomembno, da posamezniki, ki pri svojem odločanju o imenovanjih na funkcije zaznavajo določene nedovoljene pritiske in posege, le-te prijavijo pristojnim institucijam, med njimi tudi Komisiji za preprečevanje korupcije.

Zaključen večletni postopek nadzora premoženjskega stanja Zorana Jankovića – Vrhovno sodišče RS zavrnilo revizijo

Komisija za preprečevanje korupcije sporoča, da se je zaključil več let trajajoč postopek v zvezi z nadzorom premoženjskega stanja g. Jankovića (trajal je od leta 2012 do danes).
Komisija je namreč prejela sodbo Vrhovnega sodišča RS (opr. št. X Ips 28/2018 z dne 3. 7. 2019), s katero je Vrhovno sodišče RS zavrnilo revizijo Zorana Jankovića v zadevi zaključnih ugotovitev nadzora nad njegovim premoženjskim stanjem, ki jih je komisija pričela že v letu 2012. S tem so v predmetnem postopku izkoriščena vsa redna in izredna pravna sredstva.

Spomnimo: Komisija je skladno s procesnimi zahtevami, predpisanimi v 13. členu Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), izdelala Zaključne ugotovitve o konkretnem primeru v zadevi nadzora nad premoženjskim stanjem zavezanca Zorana Jankovića ter jih dne 27. 11. 2015 tudi objavila. Dne 5. 1. 2018 je Upravno sodišče RS s sodbo opr. št. I U 1854/2015-25 ugotovilo, da je komisija v ponovljenem postopku postopala pravilno in zakonito. Sodišče je potrdilo, da so bile v predmetnem postopku spoštovane vse zahtevane postopkovne določbe ZIntPK, ki pomenijo izpeljavo načela varstva pravic strank in varstva javne koristi, kot jih določa 7. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) ter načela zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP, v povezavi z 22. členom Ustave RS (enako varstvo pravic). Prav tako po presoji sodišča z izdelavo in objavo omenjenih zaključnih ugotovitev ni bilo poseženo v ustavno pravico zavezanca Zorana Jankovića do domneve nedolžnosti iz 27. člena Ustave RS, kakor tudi ne v druge ustavne pravice, katerih kršitev je uveljavljal s tožbo. Zavezanec Zoran Janković je zoper omenjeno sodbo vložil revizijo, ki pa jo je Vrhovno sodišče RS dne 3. 7. 2019 zavrnilo.

V nadaljevanju objavljamo naslednje relevantne dokumente in odločitve sodišča:
Zaključne ugotovitve o konkretnem primeru št. 0603-10/2012-112, z dne 26. 11. 2015;
Odgovor obravnavane osebe z dne 24. 9. 2015;
Sodba Upravnega sodišča RS opr. št. . I U 1854/2015-25, z dne 5. 1. 2018;
Sodba Vrhovnega sodišča RS opr. št. X Ips 28/2018, z dne 3. 7. 2019.

Ugotovitve o konkretnem primeru v zadevi nedovoljenega lobiranja osebe, ki po ZIntPK ni upravičena izvajati dejanja lobiranja

Senat Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija) je na 26. seji dne 13. 6. 2019 na podlagi prvega odstavka 11. člena in petega ter sedmega odstavka 13. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju: ZIntPK) sprejel Ugotovitve o konkretnem primeru v zadevi nedovoljenega lobiranja osebe, ki po ZIntPK ni upravičena izvajati dejanja lobiranja. Nadaljujte z branjem

Sklic 31. seje senata KPK

Na podlagi 18. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo) in 24. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 24/12) sklicujem 31. sejo senata Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija), dne 13. 8 . 2019 s pričetkom ob 09.00 uri, v prostorih komisije na Dunajski cesti 56, v Ljubljani, Nadaljujte z branjem

Senat Komisije za preprečevanje korupcije ponovno v polni sestavi

Ljubljana, 1. avgusta 2019 – Danes je nastopil mandat nov namestnik predsednika Komisije za preprečevanje korupcije, Simon Savski, ki ga je predsednik Republike, Borut Pahor, imenoval z Ukazom o imenovanju v Uradnem listu RS, št. 46/2019 z dne 19. 7. 2019. Predsednik Republike je novega namestnika imenoval v tretjem, ponovljenem javnem pozivu za zbiranje kandidatur. Senat komisije tako od danes naprej ponovno deluje v polni sestavi.

Predsednik komisije, Boris Štefanec, ob tem izraža zadovoljstvo, da senat končno lahko deluje v polni sestavi ter, da se je postopek imenovanja namestnika predsednika komisije uspešno zaključil. Prepričan je, da bo novo imenovani namestnik s svojim zagonom in znanji doprinesel k še boljšemu delovanju komisije, napori nove sestave senata komisije pa bomo usmerjeni k še bolj aktivnemu nadaljnjemu delu in izvrševanju nalog, ki se od senata v skladu z zakonskimi pooblastili tudi pričakujejo. Ob tem pa je glavno vodilo delovanja komisije usmerjeno v isti cilj – boj zoper korupcijo in vse, kar je s tem področjem povezano v Republiki Sloveniji.