Novice

Sklic 10. seje senata KPK

Na podlagi 18. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo) in 24. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 24/12) sklicujem 10. sejo senata Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija), dne 11. 3. 2020, ob 9.00 uri, v prostorih komisije na Dunajski cesti 56, v Ljubljani, z naslednjim dnevnim redom:

1. Razgovor z obravnavano osebo
2. Razno

Komisija za preprečevanje korupcije
Boris Štefanec, predsednik

Komisija že opozarjala na tveganja v zvezi z zapleti z medicinskimi pripomočki

Ljubljana, 5. marec 2020 – Ob zadnjih informacijah o sodbi sodišča v primeru kolčnih vsadkov z napako komisija opozarja, da je na sistemska tveganja in nepravilnosti v zvezi zapleti z medicinskimi pripomočki pristojne že opozarjala.

Komisija je konec leta 2016 izdala načelno mnenje v zadevi vzpostavitve registra medicinskih pripomočkov in vigilančnih zapletov. Komisija je v predmetni zadevi ugotovila, da zdravstveno osebje Javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) ne sporoča zapletov z medicinskimi pripomočki, kot to od njih zahteva Zakon o medicinskih pripomočkih (4. točka 56. člena), kar posledično lahko ogroža zdravje ljudi, lahko povzroča neupravičene stroške Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) na eni strani in neupravičene koristi proizvajalcu/trgovcu medicinskih pripomočkov na drugi strani, hkrati pa pacientom otežuje uveljavljanje odškodninske odgovornosti, v primerih ko le-ti niso seznanjeni, da so jim bili vgrajeni nekakovostni medicinski pripomočki.

Komisija je v tem načelnem mnenju opozorila, da “stanje, ko se izvajalci zdravstvene dejavnosti pri svojem delu seznanijo z ‘zapleti z medicinskimi pripomočki’ (vigilanca), in o tem ne obvestijo JAZMP, pri čemer je potrebno izvesti ustrezne zdravstvene storitve z namenom varovanja človeških življenj, ter imajo neposredne povezave s proizvajalci in/ali trgovci teh medicinskih pripomočkov, katerim izražajo interes za pridobitev donacijskih in/ali sponzorskih sredstev za namen izobraževanj in usposabljanj zdravstvenih delavcev, ustvarja korupcijska tveganja”.

Komisija je tako že konec leta 2016 na ministrstvo za zdravje, JAZMP in ZZZS naslovila poziv za ukrepanje, med drugim naj se v primeru vigilančnih zapletov dosledno zagotovi dolžno ravnanje prijavljanja tovrstnih zapletov JAZMP, naj se z ustreznimi ukrepi zavaruje sredstva javne zdravstvene blagajne v primerih nekakovostnih medicinskih pripomočkov ter zavaruje pravice pacientov, ki prejmejo nekakovostne medicinske pripomočke, zaradi katerih pride do zapletov.

KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE

Spremembe pri sprejemu prijav zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja okužb

Ljubljana, 5. marec 2020 – Komisija za preprečevanje korupcije (komisija) je zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja okužb spremenila način prejemanja prijav sumov korupcije. Do nadaljnjega prijav ne bo mogoče podati osebno na sedežu komisije.

Prijave lahko prijavitelji oddajo na naslednje načine:

  • na telefonsko številko 01 400 5704 v času uradnih ur, od ponedeljka do petka, med 9. in 12. uro;
  • pisno na naslovu Dunajska 56, 1000 Ljubljana;
  • preko spletnega obrazca;
  • preko elektronske pošte: anti.korupcija@kpk-rs.si.

Zahvaljujemo se vam za razumevanje.

KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE

Sklic 9. seje senata KPK

Na podlagi 18. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo) in 24. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 24/12) sklicujem 9. sejo senata Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija), dne 5. 3. 2020, ob 9.00 uri, v prostorih komisije na Dunajski cesti 56, v Ljubljani, Nadaljujte z branjem

Odziv komisije na neresnične navedbe državnega svetnika Franca Kanglerja

Ljubljana, 26. februar 2020 – Komisija za preprečevanje korupcije zavrača navedbe Franca Kanglerja v zvezi z delom komisije, ki jih je ta izrekel v Državnem zboru RS prejšnji teden. Gre za hude in neresnične obtožbe o delu komisije, zato komisija v nadaljevanju navaja dejstva.

Državni svetnik Franc Kangler je na zaslišanju v Državnem zboru pred Preiskovalno komisijo o ugotavljanju zlorab v zadevi Franc Kangler in drugi, ki je potekalo 19. 2. 2020, med drugim navajal besede domnevnega »žvižgača iz KPK«, da je več kot 50 prijav komisiji, ki so se nanašale na nekdanjega župana Maribora Andreja Fištravca, »ostalo v predalu«. Pri tem je državni svetnik špekuliral, da je to nekdo naročil, zato ker Andrej Fištravec pripada levemu političnemu polu. »Če on meni laže, potem jaz vam lažem, ampak to je dejstvo,« je v zvezi s temi navedbami dejal Franc Kangler.

Vsaka prijava, ki jo komisija prejme, je knjižena in tako vodena v evidencah komisije ter dana v reševanje strokovnim sodelavcem komisije. Komisija je pregledala evidence in ugotovila, da nerešenih prijav, ki so se nanašale na Andreja Frištavca, nima. V času trenutnega mandata (od 31. marca 2014) je komisija prejela sedem prijav zoper A. Frištavca. Vse prijave je komisija obravnavala in v vseh primerih je obravnavo zaključila najkasneje v fazi predhodnega preizkusa, kar pomeni, da zoper imenovanega ni uvedla postopka preiskave. V petih primerih je komisija prijavo odstopila drugim državnim organom.

Komisija je v trenutnem mandatu obravnavala tudi tri prijave, ki so se nanašale na A. Fištravca in jih je prejela še v času prejšnjega mandata, torej v letu 2013. V vseh treh primerih je komisija obravnavo prijave zaključila najkasneje v fazi prehodnega preizkusa, kar pomeni, da zoper imenovanega ni uvedla postopka preiskave, pri čemer je bilo pri dveh prijavah ugotovljeno, da se nanašata na dogodek oziroma ravnanje, ki je (bilo) predmet postopka pred drugimi državnimi organi in da ni zadostnih razlogov za ločen postopek pred komisijo.

V času prejšnjega mandata (pred 31. marcem 2014) je komisija prejela šest prijav, katerih obravnavo je zaključila v prejšnjem mandatu. Tudi v vseh teh primerih je komisija obravnavo prijave zaključila najkasneje v fazi prehodnega preizkusa in ni uvedla postopka preiskave. Podrobnejši pregled vseh prejetih prijav, ki so se nanašale na A. Fištravca, je v priponki.

Zaradi suma kršitev določb ZIntPK so pooblaščene uradne osebe komisije v prejšnjem in trenutnem mandatu v treh primerih uvedle in zaključile prekrškovni postopek zoper A. Fištravca.

Komisija je torej od leta 2013 prejela v obravnavo 16 prijav, ki so se nanašale na A. Fištravca, in vse tudi obravnavala. Komisija z navedenimi dejstvi tako zavrača navedbe Franca Kanglerja kot lažnive in zlonamerne. Komisija poudarja, da nobena prijava, ki jo komisija prejme – pa naj bo to po pošti, elektronski pošti, preko spletne strani, po telefonu ali osebno, od anonimnega ali znanega prijavitelja – nikakor ne ostane v predalu, saj komisija vsako prijavo knjiži in jo obravnava, kakšni pa so nadaljnji postopki, pa je odvisno od vsebine prijave oziroma ugotovljenih dejstev. Tudi politična opredeljenost posameznikov nima nikakršnega vpliva na obravnavo posamezne zadeve, kar je komisija že dokazala s svojimi odločitvami in tako bo tudi v prihodnje. Komisija svoje delo opravlja skrbno, odgovorno in zakonito, v skladu s svojimi pristojnostmi.

Komisija še opozarja, da morajo priče v skladu z drugim odstavkom 10. člena Zakona o parlamentarni preiskavi izpovedati po resnici, kriva izpovedba pa ima kazenskopravne posledice. Hkrati pa je dolžan vsak državni svetnik, kot vsi drugi funkcionarji, varovati integriteto svoje funkcije, kar pa je s tovrstnim neutemeljenim in nepreverjenim obtoževanjem zagotovo ne. Nenazadnje pa ima tudi Državni svet RS svoj etični kodeks, ki določa etična načela, v skladu s katerimi bi morali ravnati člani institucije. Državni svetnik je na isti seji preiskovalne komisije DZ večkrat komentiral tudi postopek, v katerem je sam obravnavana oseba. Ker postopek še ni zaključen, ga komisija ne more komentirati.

KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE

Sklic 8. seje senata KPK

Na podlagi 18. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo) in 24. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 24/12) sklicujem 8. sejo senata Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija), dne 27. 2. 2020, ob 9.00 uri, v prostorih komisije na Dunajski cesti 56, v Ljubljani, Nadaljujte z branjem

Komisija analizirala korupcijska tveganja v postopkih javnega naročanja

Ljubljana, 24. februar 2020 – Komisija za preprečevanje korupcije objavlja Analizo korupcijskih tveganj v postopkih javnega naročanja, v kateri na podlagi proučitve posameznih primerov izpostavlja nekatere najpogostejše indikatorje korupcijskih tveganj v postopkih javnega naročanja.

Komisija za preprečevanje korupcije (komisija) področje javnega naročanja ocenjuje kot bolj problematično v smislu izpostavljenosti korupcijskim tveganjem. V letih od 2014 do 2018 se je vsaka osma prijava, ki jo je komisija obravnavala, nanašala na področje javnega naročanja. Glede na vrednost naročil in tip postopka so še posebej problematična javna naročila, ki jih naročniki oddajo po manj transparentnih postopkih (postopek pogajanj s predhodno objavo ali brez predhodne objave), naročila blaga in storitev po netransparentnih postopkih (zlasti zaupna naročila) ter naročila, ki ne presegajo mejnega praga za uporabo zakonsko predpisanih postopkov oddaje naročil (evidenčna naročila).

Izvršitvene oblike korupcijskih ravnanj na področju javnega naročanja blaga, storitev in gradenj so zlasti: prilagojeno naročilo, drobitev naročil, sodelovanje med ponudniki oziroma med naročnikom in ponudniki, katerega namen je v nasprotju z zagotavljanjem gospodarne in učinkovite porabe javnih sredstev, v nasprotju z zagotavljanjem konkurence med ponudniki, ki ne prispeva k preglednosti izbire ponudnika ali ki ustvarja okoliščine, ki pomenijo krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov.

Komisija v analizi predstavlja nekaj konkretnih primerov, ki jih je obravnavala in v katerih so izraženi indikatorji korupcijskih tveganj, kot tudi primere, glede katerih je bil večkrat izkazan interes javnosti. Na področju evidenčnih naročil je komisija analizirala podatke o več kot 27.000 evidenčnih naročilih, oddanih v letu 2017, pri čemer je opravila vzorčenje in se osredotočila na analizo naročil blaga in storitev na splošnem področju, katerih ocenjena vrednost je znašala med 10.000 in 23.000 evri. Komisija je ugotovila največ sumov kršitev drobljenja naročil in sklepanja pogodb nad vrednostjo 10.000 evrov brez vključene protikorupcijske klavzule. Med drugim je komisija obravnavala javna naročila javnega zavoda RTV Slovenija, Direkcije za infrastrukturo, javnega podjetja Marjetica Koper, javnega zavoda Kobilarna Lipica … Pri zaznanih kršitvah je komisija, kjer je bilo to mogoče, podala predloge za uvedbo prekrškov.

Na področju manj transparentnih postopkov javnih naročil je komisija med drugim preučila tudi tri vsebinsko sorodna naročila, povezana z nabavo tehničnih ovir oziroma ograje na državni meji. Komisija je ugotovila sum, da je šlo v navedenih primerih tako za drobitev naročil z namenom, da bi se naročnik izognil uporabi določil Zakona o javnem naročanju (ZJN-2), kot tudi za izvedbo naročila brez ustreznega postopka (zaupno naročilo v ocenjeni vrednosti 2,2 milijona evrov). Prav tako je komisija ugotovila, da pri naročilu v vrednosti 204.918 evrov naročnik ni ravnal gospodarno, saj se je pogajal le z enim kandidatom, pri čemer razpisna dokumentacija oziroma pogoji niso bili ustrezno opredeljeni. Ker je imelo izbrano podjetje na dan oddaje ponudbe neplačane zapadle obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varstvo in davkov, je komisija zaradi suma lažne izjave, da nima neporavnanih davčnih obveznosti, na Državno revizijsko komisijo (Dkom) vložila predlog za uvedbo postopka o prekršku zoper določeno pravno osebo in njeno odgovorno osebo ter podala kazensko ovadbo. Dkom je na podlagi predloga komisije podal obdolžilni predlog. Na podlagi pravnomočne odločitve sodišča je bilo to podjetje uvrščeno na seznam gospodarskih subjektov z negativnimi referencami.

Na podlagi obravnavanih primerov komisija ugotavlja, da je ugotavljanje in preiskovanje sumov nepravilnosti na področju javnega naročanja predvsem ex-post, ne pa proaktivno v času, ko naročilo še ni bilo oddano, ko ponudbe še niso bile prejete in ocenjene ali ko morebiti naročnik šele razmišlja, ali ima na razpolago dovolj sredstev in ali je dejansko izražena potreba za določeno naročilo. Komisija zato predlaga Ministrstvu za javno upravo (MJU), da razmisli o uvedbi inšpekcijsko nadzorstvenega sistema na področju javnega naročanja. Komisija je tudi izdala več priporočil naročnikom, pa tudi priporočila Dkom v zvezi z zagotavljanjem kontradiktornosti postopka, saj je ugotovila, da je odločanje Dkom lahko podvrženo korupcijskemu tveganju. Zato komisija MJU predlaga, da v okviru novele Zakona o zagotavljanju pravnega varstva v postopkih javnega naročanja predvidi rešitve za dodatno krepitev neodvisnosti in konsistentnosti delovanja Dkom.

Cilj predmetne analize je, da se ključne deležnike, ki so vključeni v pripravo predpisov s področja javnega naročanja, osvesti o korupcijskih tveganjih na področju javnega naročanja. Hkrati je eden izmed ciljev tudi osveščanje potencialnih uporabnikov in odvračanje potencialnih kršiteljev. Namen analize ni izpostavljanje konkretnih kršiteljev, ampak opozoriti na zaznane izvršitvene oblike korupcijskih ravnanj. Komisija je v posamičnih primerih, kjer je zaznala sum nepravilnosti, o tem že sprotno obveščala pristojne organe in izvedla druge ustrezne ukrepe iz svoje pristojnosti.

Celotna analiza je dostopna v priponki.

KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE

 

Ad hoc poročilo o Sloveniji: odziv GRECA na uvedbo parlamentarne preiskave v zadevi Kangler

Ljubljana, 18. Februar 2020 – Na skupščinskem zasedanju Skupine držav proti korupciji (GRECO) v Svetu Evrope decembra 2019 je GRECO sprejel Ad hoc poročilo o Sloveniji, s katerim se je Vlada Republike Slovenije seznanila na svoji 61. redni seji 13. februarja 2020, ko je tudi dovolila njegovo objavo.

Iz Ad hoc poročila o Sloveniji izhaja zaskrbljenost GRECA glede možnosti, da bi »parlamentarna preiskava, kakršna je ta, če je usmerjena zoper preiskovalne organe, tožilstvo in sodstvo v posameznih primerih v teku, lahko posegala v ločitev med vejami oblasti in spoštovanje neodvisnosti sodstva. Pri tem je treba upoštevati nevarnost, da bi to negativno vplivalo na neodvisnost sodstva v postopkih v teku in tudi v prihodnjih podobnih postopkih, ter potencialni vpliv na kazenske preiskave in postopke v zvezi s korupcijo zoper vplivne ali politično povezane osebe«. Zato GRECO v sklepnih ugotovitvah odločno poudarja, »da je neodvisnost sodstva temelj pravne države in da morajo vse veje oblasti demokratične države to načelo spoštovati. Pritožbe na sodne odločbe naj se načeloma rešujejo s pritožbami v okviru samega sodstva, ne pa s posegi drugih vej državne oblasti«.

Ker je Ustavno sodišče RS zadržalo izvajanje parlamentarne preiskave, si je GRECO pridržal pravico sklepati o ustreznosti slovenskih sistemov za zagotavljanje integritete in boj proti korupciji in bo zato še naprej pozorno spremljal razvoj dogodkov, Slovenijo pa je pozval, da ji do 1. marca 2020 predloži poročilo o razvoju dogodkov.

O uvedbi ad hoc postopka zoper Slovenijo je GRECO odločitev sprejel junija 2019, odločitvi pa je botrovala zahteva Državnega sveta RS, da Državni zbor RS ustanovi preiskovalno komisijo za preiskavo sodnih postopkov, ki so potekali oziroma še tečejo proti politiku, članu Državnega sveta RS in bivšemu županu. Namen zahtevane parlamentarne preiskave je bil preiskati politično odgovornost nosilcev javnih funkcij, in sicer tožilcev in sodnikov, ki so sodelovali v sodnem postopku zoper tega politika.

GRECO odločitev o uvedbi ad hoc postopka v skladu s 34. členom Pravil postopka sprejme v izjemnih okoliščinah, in sicer če GRECO prejme zanesljive informacije o institucionalnih reformah, zakonodajnih pobudah ali postopkovnih spremembah, ki bi lahko hudo kršile protikorupcijske standarde Sveta Evrope.

Ker je GRECO v četrtem ocenjevalnem krogu (ki se je pričel januarja 2012 in za Slovenijo zaključil marca 2018, ko je izpolnila zahtevano število priporočil) ocenjeval temo »preprečevanje korupcije pri članih predstavniških teles, sodnikih in tožilcih«, je GRECO lahko obnovil temo zgolj z uvedbo ad hoc postopka. Vprašanja glede neodvisnosti sodstva in tožilstva so namreč pomemben del boja proti korupciji in so se kot takšna obravnavala v četrtem ocenjevalnem krogu.

Ad hoc poročilo GRECA objavljamo v priponkah spodaj in na tej povezavi.

KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE

 

 

Sklic 7. seje senata KPK

Na podlagi 18. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo) in 24. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 24/12) sklicujem 7. sejo senata Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija), dne 20. 2. 2020, ob 9.00 uri, v prostorih komisije na Dunajski cesti 56, v Ljubljani, Nadaljujte z branjem

Sklic 6. seje senata KPK

Na podlagi 18. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo) in 24. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 24/12) sklicujem 6. sejo senata Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija), dne 13. 2. 2020, ob 9.00 uri, v prostorih komisije na Dunajski cesti 56, v Ljubljani, Nadaljujte z branjem