Pojasnila komisije

Pojasnilo v zvezi z uporabo prehodne določbe – tretjega odstavka 83. člena ZIntPK

Določba tretjega odstavka 83. člena ZIntPK se nanaša le na posameznike, ki so na dan uveljavitve ZIntPK (to je 5.6.2010) opravljali funkcijo nepoklicnega župana ali podžupana in se ne razteza na posameznike, ki so ta status dobili šele na volitvah jeseni leta 2010. Določba tretjega odstavka 83. člena ZIntPK se nanaša le na primere, ko je posameznik na dan uveljavitve ZIntPK poleg funkcije nepoklicnega župana ali podžupana zakonito opravljal še članstvo oziroma dejavnost upravljanja, nadzora ali zastopanja v javnih in sorodnih subjektih. Nadaljujte z branjem

Pojasnilo številka 140

Ne gre za lobiranje v smislu 14. točke 4. člena ZIntPK, kadar organi javnih oblasti pri oblikovanju in pripravljanju predpisov ali drugih splošnih aktov, politik in ukrepov, te predstavljajo širši javnosti ali ciljnim skupinam s pozivom k sodelovanju ali kadar to dolžnost organom ali javnosti nalagajo posebni predpisi. Pomen besede “nejaven” iz definicije lobiranja se nanaša na nedoločen krog možnih oblik vplivanja lobista, ki se kažejo kot v katerikoli obliki izražena volja, hotenje, namera, namen ipd. vplivati na odločanje pri oblikovanju in sprejemanju predpisov ali v drugih zadevah javnega pomena, z željo, da že prvi stik z lobirancem in namen lobista vplivati ostane nejaven, se pravi prikrit oziroma skrit za tretje osebe in za demokratično kontrolo javnosti. “Stik” iz definicije lobiranja pomeni katerokoli obliko in na nejaven način jasno izraženo namero lobirancu, da lobist želi na nejaven način vplivati na konkretno (politično) odločanje, pri čemer je lahko prvi stik izražen v katerikoli obliki siceršnjega komuniciranja med posamezniki: osebno, pisno, po telefonu, e-pošti ali preko drugih komunikacijskih sredstev. Nadaljujte z branjem

Pojasnilo številka 139

Besedna zveza “lobiranje je delovanje lobistov, ki za interesne organizacije izvajajo nejavno vplivanje na odločanje […] o drugih zadevah […]” kot sestavni del definicije lobiranja po 14. točki 4. člena ZIntPK, zajema vse tiste primere oziroma postopke, ki niso odločanje pri obravnavi in sprejemanju predpisov in drugih splošnih aktov, kot tudi ne odločanje v upravnih in sodnih postopkih o konkretnih zadevah, so pa kot “druge zadeve” oblastnega odločanja urejeni v področnih predpisih. Ker gre za številne in različne oblike “odločanja v drugih zadevah”, ki jih objektivno ni mogoče konkretno navesti in opisati na enem samem mestu, je zakonodajalec za tovrstno odločanje v definiciji lobiranja po 14. točki 4. člena ZIntPK uporabil t.i. nedoločeni pravni pojem “odločanje v drugih zadevah”. Ugotavljanje njegovega pomena je tako vsakokrat odvisno od konkretnega primera in področnega predpisa, ki “odločanje v drugih zadevah” za ta konkretni primer ureja. To pojasnilo ni obvezno razlagalno pravilo in je le pripomoček, ki služi poenotenju prakse pri ugotavljanju, kaj “odločanje o drugih zadevah” v konkretnem primeru pomeni. Nadaljujte z branjem

Pojasnilo številka 138

Funkcija poklicnega in nepoklicnega župana in podžupana je nezdružljiva z opravljanjem nalog direktorjev javnih zavodov. Poklicni župan v smislu 1. odstavka 27. člena ZintPK ne sme opravljati dejavnosti zastopanja v javnih zavodih. Prepoved opravljanja dejavnosti zastopanja v javnih zavodih velja v skladu s 3. odstavkom 27. člena ZintPK tudi za nepoklicne župane in podžupane, pri čemer se določba o prepovedi opravljanja dejavnosti zastopanja ne uporablja do poteka njihovih mandatov v javnih zavodih. Funkcionar, ki je pred nastopom funkcije opravljal dejavnost, ki je nezdružljiva z opravljanjem njegove funkcije, mora po 28. členu ZintPK v 30 dneh po izvolitvi ali po imenovanju oziroma po potrditvi mandata prenehati opravljati nezdružljivo dejavnost. Če funkcionar v roku 30 dni ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva z opravljanjem njegove funkcije, ga Komisija v smislu 29. člena ZintPK na to opozori in mu v opozorilu določi rok, v katerem mora prenehati opravljati nezdružljivo dejavnost ali funkcijo. Rok, ki ga določi Komisija, ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od treh mesecev. Nadaljujte z branjem

Pojasnilo številka 137

Situacija, v kateri je predsednik nadzornega sveta državne loterije, d.d., hkrati tudi predsednik nacionalnega združenja socialnega varstva, član sveta fundacije invalidskih in humanitarnih organizacij, predsednik komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide v državnem svetu, predsednik invalidskega društva ter državni svetnik, kaže na več medsebojno povezanih, prepletenih in odvisnih funkcij, kar predstavlja konflikt interesov v smislu 2. odstavka 1. člena Kodeksa etičnih načel v socialnem varstvu (Ur. l. RS, št. 59/02). Nadaljujte z branjem

Pojasnilo številka 136

Situacija, v kateri sta v svet javnih zavodov (domov za starejše) imenovana kot predstavnika ustanovitelja javna uslužbenca Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki opravljata naloge direktorja direktorata za socialne zadeve oziroma vodje službe za upravljanje izvajalske mreže na področju socialnega varstva, ustvarja konflikt interesov v smislu določb 100. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 in sprem., v nadaljevanju ZJU). Nadaljujte z branjem

Pojasnilo številka 135

Okoliščine, v katerih javni uslužbenec, zaposlen v javnem zavodu, hkrati opravlja tudi naloge predsednika upravnega odbora tega zavoda, v katerega je bil imenovan kot predstavnik ustanovitelja, predstavljajo konflikt interesov v smislu 13. člena Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev (Uradni list RS, št. 8/2001). Nadaljujte z branjem

Pojasnilo številka 134

Centri za socialno delo, ki so javni zavodi, skladno z 28. členom ZPKor ne smejo poslovati s poslovnimi subjekti, v katerih je član poslovodnega organa ali imetnik poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih je udeležen pri upravljanju oziroma kapitalu poslovnega subjekta v višini več kot 20%, hkrati tudi član organa upravljanja ali nadzornega organa Centra za socialno delo. Nadaljujte z branjem

Pojasnilo številka 132

Okoliščine, v katerih javni uslužbenec izvaja operativne pravne zadeve na področju investicij, pridobivanja nepremičnin, priprave načrtov pridobivanja stvarnega premoženja države in njegove sprememb, ob tem pa njegov zakonski partner kot samostojni podjetnik opravlja posredništvo v prometu z nepremičninami, predstavljajo možnost za nastanek konflikta interesov v smislu 13. člena Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev. Nadaljujte z branjem