Delo Komisije

Preprečujemo korupcijo in krepimo integriteto

Preprečevanje korupcije je pomemben dejavnik boja proti korupciji, saj se na dolgi rok le z aktivnostmi za preprečevanje korupcije dejansko vzpostavi ničelna toleranca družbe do koruptivnih ravnanj. Represivni ukrepi odprave korupcije so učinkoviti in imajo delno tudi preprečevalni učinek, a resnično spremembo odnosa ljudi do korupcije se lahko doseže le, če represivne ukrepe spremljajo aktivnosti ozaveščanja o razlogih in mehanizmih, kako se boriti proti korupciji – torej aktivnosti za preprečevanje korupcije.

Eden najosnovnejših mehanizmov preprečevanja korupcije je vzgoja otroka v osebo z integriteto, torej osebo, ki je moralna, poštena in načelna. Enako pomembno je tudi ozaveščanje odraslih o etiki, integriteti in nevarnostih korupcije. Taka ozaveščanja so posebej dobrodošla v delovnih okoljih v obliki izobraževanj. Prav tako pa so pomemben dejavnik zgledi, ki jih avtoritete v delovnih okoljih predstavljajo za svoje zaposlene.

Oseba z integriteto ima ničelno toleranco do korupcije, kar pomeni, da ni dojemljiva za tovrstna dejanja. Če torej naleti na koruptivno ravnanje, ustrezno ukrepa – opozori kršitelja na nepravilnosti oziroma koruptivno ravnanje prijavi pristojnim organom.

Preventiva in nadzor

Na Komisiji za preprečevanje korupcije (Komisija) delujemo na dveh področjih: preventivi in nadzoru. Za prvo skrbi Služba za preventivo, za drugo pa Služba za nadzor. Naše pristojnosti in naloge primarno določa Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) in se razlikujejo glede na posamezna področja, dodatno pa jih opredeljuje poslovnik Komisije. Kako so strukturirane naše pristojnosti in naloge, določa Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest s spremembami

Pri svojem delu sprejemamo tudi številne odločitve, izvajamo usposabljanja, se mednarodno udejstvujemo, organiziramo dogodke in še marsikaj. Komisija upravlja z aplikacijo Erar (nekdanji Supervizor), ki z javno osvetlitvijo toka denarja med javnim in zasebnim prispeva k odgovornejšem delovanju nosilcev javnih funkcij za smotrno in učinkovito porabo javnih sredstev, omogoča argumentirano razpravo o sprejetih in načrtovanih investicijah ter zmanjšuje tveganja za slabo upravljanje, zlorabo oblasti, predvsem pa omejuje sistemsko korupcijo, nepošteno konkurenco in klientelizem.

Na Komisiji nimamo policijskih pooblastil niti pristojnosti za uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov in primerov torej ne preiskujemo s tehnikami, kot to počne policija. Preiskujemo lahko le tisti del ravnanj, pri katerih obstaja sum korupcije ali drugih nepravilnosti, za obravnavo katerih smo pristojni v skladu z ZIntPK. Vsekakor pa Komisija s policijo in tožilstvom sodeluje ter ju sproti obvešča o zaznanih sumih kaznivih dejanj. za 

Komisija kot prekrškovni organ

Komisija je z uveljavitvijo Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) postala prekrškovni organ. To pomeni, da ji zakon daje pooblastila za odločanje v postopkih o prekrških in izrekanje sankcij.

Za prekrške po ZIntPK odgovarjajo:

  • zavezanci kot posamezniki (fizične osebe),
  • odgovorne osebe državnih organov, organov lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil in odgovorne osebe pravnih oseb zasebnega in javnega prava,
  • nosilci javnih pooblastil in druge pravne osebe javnega in zasebnega prava,
  • interesne organizacije, za katere z njeno vednostjo lobira posameznik v nasprotju z določili ZIntPK.

Za prekrške po ZIntPK je predpisana globa; in sicer za posameznike v zneskih od 400 do 1200 evrov in od 1000 do 2000 evrov, za odgovorne osebe od 400 do 4000 evrov in za pravne osebe ter interesne organizacije od 400 do 100.000 evrov. Komisija je kot prekrškovni organ z zakonom pooblaščena, da izreka globe tudi v višjem znesku od pri posameznem prekršku najnižjega predpisanega zneska globe.

Pomakni se na vrh