Komisija za preprečevanje korupcije

Integriteta, odgovornost, transparentnost

Prijavi korupcijo
Erar

Funkcionarji

Podžupan v novem mandatnem obdobju nastopi funkcijo župana. Kakšne so njegove obveznosti glede poročanja premoženjskega stanja? Kakšne so v tem primeru obveznosti občine kot organa glede sporočanja seznamov zavezancev? (vpr. 13)

V primeru prehoda iz ene funkcije na drugo (kjer gre za neprekinjeno spremembo funkcije ali pa je prekinitev krajša od enega meseca) zavezancu ni potrebno ponovno poročati premoženjskega stanja v celoti, temveč je potrebno v roku 30 dni po nastanku spremembe sporočiti spremembo osebnih podatkov, in sicer spremembo funkcije na obrazcu za prijavo sprememb premoženjskega[…]

Beri dalje

Minister je začasno prevzel tudi funkcijo ministra drugega ministrstva. Kakšne so njegove obveznosti glede poročanja premoženjskega stanja? Kakšne so v tem primeru obveznosti ministrstva glede sporočanja seznamov zavezancev? (vpr. 12)

V primeru, ko je minister poleg funkcije ministra prevzel tudi funkcijo ministra drugega ministrstva (opravljanje več funkcij hkrati), mu ni potrebno ponovno poročati podatkov o premoženjskem stanju v celoti, temveč je potrebno v roku 30 dni po nastanku spremembe sporočiti spremembo funkcije na obrazcu za prijavo sprememb premoženjskega stanja. Minister v skladu z ZIntPK poroča[…]

Beri dalje

Kakšen je pravilen način poročanja o premoženjskem stanju ob nastopu in ob prenehanju funkcije ali dela? (vpr. 11)

Določba drugega odstavka 41. člena ZIntPK določa, da mora zavezanec najpozneje v enem mesecu po nastopu in po prenehanju funkcije ali dela komisiji sporočiti podatke o svojem premoženjskem stanju na dan nastopa oziroma prenehanja funkcije. Podatke o premoženjskem stanju morajo zavezanci komisiji sporočiti tudi leto dni po prenehanju funkcije ali dela. Zavezanec preko elektronskega obrazca[…]

Beri dalje

Zavezanec (npr. župan, poslanec, direktor) po prenehanju funkcije ali dela nastopi enako ali drugo funkcijo ali delo, zaradi katere je prav tako zavezanec za sporočanje podatkov o premoženjskem stanju. Med prenehanjem prejšnje funkcije in nastopom nove funkcije je več kot en mesec, a manj kot eno leto prekinitve. Kakšne so njegove obveznosti glede poročanja premoženjskega stanja? (vpr. 10)

V tem primeru mora zavezanec sporočiti podatke o premoženjskem stanju najpozneje v enem mesecu po prenehanju prejšnje funkcije in najpozneje v enem mesecu po nastopu nove funkcije (izpolni obrazec za prijavo podatkov o premoženjskem stanju ob prenehanju funkcije oz. dela ter obrazec za prijavo podatkov o premoženjskem stanju ob nastopu funkcije oz. dela). Zavezanec v[…]

Beri dalje

Zavezanec po prenehanju funkcije nastopi drugo funkcijo (npr. župan po prenehanju svoje funkcije nastopi funkcijo poslanca). Med prenehanjem prejšnje funkcije in nastopom druge funkcije ni časovne prekinitve oziroma je prekinitev krajša od enega meseca. Ali mora ponovno poročati o premoženjskem stanju? (vpr. 9)

V primeru prehoda iz ene funkcije na drugo (kjer gre za neprekinjeno spremembo funkcije ali pa je prekinitev krajša od enega meseca), ni potrebno ponovno poročati premoženjskega stanja v celoti, temveč je potrebno v roku 30 dni po nastanku spremembe sporočiti spremembo funkcije na obrazcu za prijavo spremembe premoženjskega stanja.

Beri dalje

Zavezanec po prenehanju svoje funkcije ponovno nastopi isto funkcijo pri istem organu (npr. župan opravlja funkcijo več mandatov zapored). Med funkcijama ni časovne prekinitve oziroma je prekinitev krajša od enega meseca. Kakšne so njegove obveznosti glede poročanja premoženjskega stanja? Kakšne so v tem primeru obveznosti organa glede sporočanja seznamov zavezancev? (vpr. 8)

V primeru, da zavezanec več mandatov zaporedoma opravlja isto funkcijo pri istem organu in med funkcijami ni časovne prekinitve oziroma je ta krajša od enega meseca, mu ob ponovnem nastopu funkcije ni potrebno ponovno v celoti sporočiti podatkov o premoženjskem stanju. V tem primeru mu torej ni treba izpolnjevati obrazca za prijavo podatkov o premoženjskem[…]

Beri dalje

Ali je občinski svetnik občine lahko lobist?

56. člen ZIntPK določa, da je lobist lahko vsaka polnoletna oseba, ki ni zaposlena v javnem sektorju in ji ni bila odvzeta poslovna sposobnost ter ni bila zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, v Republiki Sloveniji pravnomočno obsojena na več kot šest mesecev zapora. Nadalje je določeno, da funkcionar ne sme[…]

Beri dalje

Ali je posredovanje za hitrejšo pripravo koncesijskega akta ali predpisa za zmanjšanje priobalnega zemljišča s strani poslanca državnega zbora korupcija po ZIntPK (predpisa nista v programu vlade, niti v internem programu dela ministrstva za tekoče leto)? Ali je dejavnost lobistov (v primeru poslanca državnega zbora) v tem trenutku že korupcija?

Namen določb o lobiranju je zagotoviti učinkovit nadzor javnega sektorja v primerih, ko funkcionarji in javni uslužbenci v državnih organih, Banki Slovenije in organih lokalne skupnosti ter pri nosilcih javnih pooblastil pripravljajo, obravnavajo in sprejemajo pravne predpise in druge splošne akte ter odločajo o drugih zadevah, razen tistih, ki so predmet sodnih in upravnih postopkov,[…]

Beri dalje

Ali je potrebno Komisiji prijaviti tudi stike z lobisti, ki jih ima poslanec Evropskega parlamenta v Bruslju in ali je potrebno prijaviti le stike z lobisti registriranimi v Republiki Sloveniji?

Izhajajoč iz 16. točke 4. člena ZIntPK med lobirance spadajo funkcionarji in javni uslužbenci v državnih organih, Banki Slovenije, organih in upravah lokalne skupnosti ter pri nosilcih javnih pooblastil, ki odločajo ali sodelujejo pri obravnavi in sprejemanju predpisov in drugih splošnih aktov ter odločitev iz 14. točke 4. člena ZIntPK, s katerimi z namenom lobiranja[…]

Beri dalje
Pomakni se na vrh

Accessibility Toolbar