Javno naročanje

Ali so osebe, odgovorne za javna naročila (dalje: OJN) tudi tiste osebe, ki so ne glede na ocenjeno vrednost sodelovale pri naročilih oziroma izjemah, za katera se ZJN-3 ne uporablja (npr. 27. in 28. člen ZJN-3) in osebe, ki so sodelovale pri t.i. evidenčnih naročilih na področju socialnih in drugih posebnih storitev, za katere se ZJN-3 (z izjemo temeljnih načel) ne uporablja do mejne vrednosti 750.000 EUR brez DDV. (vpr. 47)

Osebe, ki sodelujejo v postopkih javnega naročanja, za katere veljajo izjeme ali sodelujejo v postopkih oddaje enostavnih »evidenčnih« javnih naročil skladno z določbami ZJN-3, niso osebe, odgovorne za javna naročila in niso zavezanci za poročanje o premoženjskem stanju na podlagi 41. člena ZIntPK. Posamezniki dobijo status OJN, če sodelujejo pri javnih naročilih, za katera je[…]

Kdaj so osebe, odgovorne za javna naročila zavezanci za prijavo premoženjskega stanja, ko izvajajo projektne natečaje v skladu z določbo 100. člena ZJN-3? (vpr. 46)

Določbo prvega odstavka 100. člena ZJN-3 je potrebno razumeti na naslednji način: Če gre za izvajanje projektnega natečaja skladno z a. točko prvega odstavka 100. člena ZJN-3, torej ko se projektni natečaj izvaja v sklopu javnega naročila, sodelovanje oseb, odgovornih za javna naročila, pomeni sodelovanje v postopku javnega naročila, ki sodelujoče zavezuje k poročanju o[…]

Ali so posamezniki, ki so sicer osebe, odgovorne za javna naročila, dolžni poročati svoje premoženjsko stanje v primeru, če naročnik skladno s 1. odstavkom 90. člena ZJN-3 do roka za oddajo ponudb kadar koli ustavi postopek oddaje javnega naročila in že predložene ponudbe neodprte vrne pošiljateljem. Torej gre za primer, ko naročnik ne izvede vseh aktivnostih, ker že pred dejanskim odpiranjem ponudb zaustavi izvedbo javnega naročila? (vpr. 45)

Postopek javnega naročila se formalno začne s sklepom o začetku postopka ali drugim načinom dokumentiranja vira in obsega sredstev, namenjenih javnemu naročilu (66. člena ZJN-3). V času od začetka postopka do odpiranja ponudb, se lahko uresničijo korupcijska tveganja (npr. prilagajanje razpisnih pogojev določenemu ponudniku), ki jih zakonodajalec želi obvladati z določbami ZIntPK o prijavi premoženjskega[…]

Oseba, zaposlena na šoli, je bila vodja postopka javnega naročanja za sukcesivno dobavo prehrambnega blaga, ki se je končal v oktobru 2021. Takrat je Komisiji prijavila premoženjsko stanje. Ali mora prijaviti svoje premoženjsko stanje tudi ob poteku pogodb, ki so bile sklenjene ob tem postopku javnega naročanja (ob zaključku)? (vpr. 44)

V skladu s tretjim odstavkom 41. člena ZIntPK osebe, odgovorne za javna naročila, ne poročajo podatkov za vsako javno naročilo posebej v enem mesecu po začetku in v enem mesecu po zaključku javnega naročila, temveč poročajo podatke o premoženjskem stanju komisiji enkrat letno, do 31. januarja tekočega leta, če so v preteklem koledarskem letu sodelovale[…]

Naročnik za postopke javnih naročil pooblasti drug organ (vključno s sestavo strokovne komisije), ki prejete ponudbe pregleda, izda odločitev o izidu in z izbranim izvajalcem sklene krovne sporazume, posamični naročniki pa z izbranimi izvajalci naknadno sklenejo posamične okvirne sporazume. Ali mora naročnik za postopke javnih naročil, za izvedbo katerih pooblasti drug organ, Komisiji za preprečevanje korupcije posredovati seznam oseb, ki so po zaključenem postopku pri naročniku zgolj izvajalci pogodb, sklenjenih na podlagi skupnih javnih naročil? (vpr. 43)

Osebe, ki so po zaključenem postopku pri naročniku zgolj izvajalci pogodb, sklenjenih na podlagi skupnih javnih naročil, niso osebe, odgovorne za javna naročila v smislu 10. točke 4. člena ZIntPK in posledično niso zavezanci za poročanje podatkov o premoženjskem stanju komisiji, zato jih tudi ni potrebno sporočati na seznamih zavezancev.

Ali so nadomestni člani razpisnih komisij (imenovani za posamezno fazo postopka javnega naročila) dolžni prijavljati svoje premoženjsko stanje? (vpr. 42)

Nadomestni člani razpisnih komisij morajo Komisiji prijaviti podatke o premoženjskem stanju le v primeru, če v strokovni komisiji, v katero so bili imenovani kot nadomestni člani, aktivno sodelujejo. To pomeni, da odločajo, potrjujejo in predlagajo vsebino razpisne dokumentacije, ocenjujejo ponudbe oziroma naročniku predlagajo izbor ponudnika itd. kot določa 10. točke 4. člena ZIntPK.

Kako ravnati v primeru, če člani strokovne komisije pri postopku javnega naročanja ne želijo posredovati svojih osebnih podatkov, ki jih naročnik potrebuje za izvedbo prijave posameznika v seznam zavezancev? (vpr. 40)

V primeru, ko člani strokovnih komisiji ne želijo sporočiti svojih osebnih podatkov, prosimo, da o tem obvestile Komisijo, in sicer da sporočite seznam vseh (ime in priimek, naslov itd., če z njim seveda razpolagate), ki vam svojih osebnih podatkov niso želeli posredovati in so pri vas sodelovali v strokovnih komisijah za izvajanje postopkov javnih naročil[…]

Pomakni se na vrh