Pogosta vprašanja

Slider

Sporočamo vam, da omejitve poslovanja v skladu s 35. členom ZIntPK veljajo le za subjekte, povezane s funkcionarji in njihovimi družinskimi člani.
V skladu s 6. točko 4. člena ZIntPK so funkcionarji oziroma funkcionarke: poslanci državnega zbora, člani državnega sveta, predsednik republike, predsednik vlade, ministri, državni sekretarji, sodniki ustavnega sodišča, sodniki, državni tožilci, funkcionarji v drugih državnih organih in samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: lokalne skupnosti), poslanci iz Republike Slovenije v Evropskem parlamentu, kjer njihove pravice in obveznosti niso drugače urejene z akti Evropskega parlamenta in drugi funkcionarji iz Slovenije v evropskih institucijah in drugih mednarodnih institucijah, generalni sekretar vlade, bivši funkcionarji, dokler prejemajo nadomestilo plače v skladu z zakonom, ter funkcionarji Banke Slovenije, če njihove pravice in obveznosti niso drugače urejene z zakonom, ki ureja Banko Slovenije in drugimi predpisi, ki obvezujejo Banko Slovenije.
Nadalje 34. a člena Zakona o lokalno samoupravi (Uradni list RS št. 94/2007 – uradno prečiščeno besedilo, 76/2008, 79/2009 in 51/2010) določa, da so občinski funkcionarji člani občinskega sveta, župan in podžupan.
Izhajajoč iz navedenega člani nadzornega odbora občine niso funkcionarji in niso zavezanci za poročanje podatkov o subjektih, s katerimi veljajo omejitve poslovanja v razmerju do občine, v kateri delujejo kot člani nadzornega odbora.

(odgovor z dne 31.1.2012 št. 06252-1/2012-129)

Uvodoma je potrebno poudariti, da je komisija za pripravo odgovora oziroma pojasnila morala zaprositi za določena stališča in tolmačenja pristojno ministrstvo (Ministrstvo za javno upravo). V nadaljevanju podajamo torej stališče, ki je usklajeno s pristojnim ministrstvom.

Omejitve poslovanja ureja 35. člen ZIntPK, ki v prvem odstavku določa prepoved poslovanja pri naročanju blaga, storitev ali gradenj, sklepanju javno-zasebnih partnerstev ali podelitvah koncesij med organom, ki posluje po predpisih o javnem naročanju (npr. občina) in funkcionarjem (npr. občinski svetnik) oziroma poslovnim subjektom, v katerem je funkcionar udeležen kot poslovodja, zakoniti zastopnik ali je udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Po drugem odstavku velja prepoved iz prvega odstavka tudi za poslovanje naročnika s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo.

Po tretjem odstavku 35. člena prepoved poslovanja ne veljajo za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe tega ali drugega zakona o nasprotju interesov in o dolžnosti izogibanja temu nasprotju oziroma pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla.

Po četrtem odstavku 35. člena ZIntPK velja prepoved poslovanja iz prvega in tretjega odstavka tega člena tudi za ožje dele občine (vaške, krajevne, četrtne skupnosti), ki imajo lastno pravno subjektiviteto, pod pogojem, če je član sveta ožjega dela občine hkrati tudi občinski funkcionar (npr. občinski svetnik občine, pod katero sodi krajevna skupnost) ali če se posamezen posel lahko sklene le z njegovim soglasjem (torej s soglasjem občinskega svetnika).

4. odstavek 66. člena ZJN-3 določa, da postopke za oddajo javnih naročil za potrebe ožjih delov občine, kot jih določa zakon, ki ureja lokalno samoupravo, izvaja občina. Za namene izračuna ocenjenih vrednosti javnih naročil se ne glede na tretji odstavek 24. člena tega zakona šteje, da občina in njeni ožji deli predstavljajo eno organizacijsko enoto.

3. člen ZIntPK določa, da ZIntPK velja za javni sektor, če drug zakon vprašanj, ki so urejena s tem zakonom, ne ureja drugače (subsidiarna uporaba ZIntPK).

Glede na pojasnila in tolmačenja Ministrstva za javno upravo, komisija zaključuje sledeče:
Četrti odstavek 66. člena ZJN-3 velja za vsa javna naročila, za katere je potrebno izvesti ustrezne postopke po določbah ZJN-3 (naročila nad mejnimi vrednostmi za objavo), razen za evidenčna naročila. V primeru evidenčnih naročil imajo torej ožji deli občin, ki imajo svojo lastno pravno subjektiviteto, še vedno samostojno vlogo (torej brez občine) pri nabavi blaga, storitev oziroma gradenj. S tem v zvezi torej komisija zaključuje, da velja prepoved poslovanja iz prvega, drugega in tretjega odstavka 35. člena ZIntPK še naprej (kot je bilo v preteklosti) tudi za ožje dele občin, ki imajo svojo lastno pravno subjektiviteto in če je občinski funkcionar član sveta ožjega dela občine, ali če se posamezen posel lahko sklene z njegovim soglasjem (4. odstavek 35. člena ZIntPK).

V primeru javnih naročanj (torej naročil, nad mejno vrednostjo za objavo) pa sedaj, na podlagi četrtega odstavka 66. člena ZJN-3, postopke za oddajo javnih naročil za potrebe ožjih delov občin izvaja občina. To pomeni, da veljajo omejitve poslovanja do vseh tistih subjektov, v katerih so funkcionarji ali njihovi družinski člani povezani na način iz prvega odstavka 35. člena ZIntPK (v subjektih udeleženi kot poslovodje, člani poslovodstva ali zakoniti zastopniki oziroma so neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeleženi v ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu). V tem primeru se torej subjekt (npr. subjekt moža občinske svetnice) – izvajalec, za katerega veljajo omejitve poslovanja do občine po prvem, drugem oziroma tretjem odstavku 35. člena ZIntPK, ne bo mogel prijaviti na razpis (oziroma bo njegova vloga izločena), ne glede na to, da bo prišlo do izvedbe posla za ožji del občine.

Glede ostalih vprašanj (torej sama izvedba postopkov, kdo so podpisniki aktov itd.) pa napotujemo na Ministrstvo za javno upravo.

V zaključku še opozarjamo na določbe ZIntPK o nasprotju interesov. 12. točka 4. člena ZIntPK namreč  opredeljuje nasprotje interesov kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe po 13. točki 4. člena pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike. V smislu 37. člena ZIntPK mora uradna oseba biti pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne in svoje funkcije ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes. Iz navedenih določb izhaja, da se nasprotje interesov po ZIntPK, ki je v pristojnosti komisije, ugotavlja za uradne osebe, med katere po 10. točki 4. člena sodijo tudi občinski svetniki. Za konkretni primer to pomeni, da se mora članica občinskega sveta izločiti iz vseh postopkov na strani občine, v katerih bi se razpravljalo, odločalo, itd. o pravicah, obveznostih, korist, itd. tega izvajalca (njenega moža).

Odgovor na vprašanje, št. 06241-1/2016,52 z dne 12.8.2016

Sporočamo vam, da se določbe ZIntPK, ki urejajo nezdružljivost opravljanja funkcije, uporabljajo samo za funkcionarje, ki so opredeljeni v 6. točki 4. člena ZIntPK. Skladno z določbami Zakona o lokalni samoupravi (list RS, št. 94/2007-UPB, 76/2008, 79/2009 in 51/2010, v nadaljevanju ZLS) so občinski funkcionarji: župan, podžupan in občinski svetniki.
Prvi odstavek 27. člena ZIntPK določa, da poklicni funkcionar (v vašem primeru poklicni podžupan) ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, razen v društvih, ustanovah in političnih strankah. Tabela nezdružljivosti funkcij je sicer dostopna na naslednji povezavi: https://www.kpk-rs.si/sl/zavezanci-in-njihove-dolznosti/nezdruzljivost-funkcij/tabelinezdruzljivost.
Vodja oddelka občinske uprave skladno z določbami ZIntPK nima statusa funkcionarja, zato se določbe ZIntPK v zvezi z nezdružljivostjo zanj ne uporabljajo. V prilogi vam posredujemo tabelo nezdružljivosti za javne uslužbence. Pristojen organ za tolmačenje Zakona o javnih uslužbencih je Ministrstvo za pravosodje in javno upravo.

(odgovor z dne 6.4.2012 št. 06240-1/2012,54)

Komisija je pri odgovoru na vaše vprašanje izhajala iz določb Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/08, 51/10, v nadaljevanju ZLS) in določb ZIntPK, ki urejajo nezdružljivost funkcij.
Nezdružljivost člana občinskega sveta z drugimi funkcijami ali dejavnostmi primarno ureja 37. b člen ZLS, ki v drugem odstavku določa, da funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi dejavnostmi, za katere tako določa zakon. Ta zakon je ZIntPK, ki v drugem odstavku 27. člena določa, da nepoklicni funkcionar (član občinskega sveta) ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v osebi javnega ali zasebnega prava iz prvega odstavka, če po svoji funkciji opravlja nadzor nad njihovim delom. Med te osebe ne sodijo društva, ustanove in politične stranke.
Po 29. členu ZLS je občinski svet najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine in je pristojen za sprejem statuta občine, odlokov in drugih občinskih aktov, prostorskih in drugih planov razvoja občine, za sprejem občinskega proračuna in zaključnega računa, za nadzor nad delom župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta, odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja ter odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in statut občine.
Upoštevajoč navedene zakonske določbe, po mnenju komisije, član občinskega sveta kot nepoklicni funkcionar, ne opravlja neposrednega nadzora nad delom javnega zavoda, katerega ustanoviteljica je občina, iz česar izhaja, da je član občinskega sveta občine lahko član sveta javnega zavoda (organ upravljanja). Tabela nezdružljivosti funkcij je sicer dostopna na naslednji povezavi: https://www.kpk-rs.si/sl/zavezanci-in-njihove-dolznosti/nezdruzljivost-funkcij/tabelinezdruzljivost.
Glede poslovanja občinskega svetnika z javnim zavodom pojasnjujemo naslednje: ZIntPK ureja le omejitve oziroma prepoved poslovanja med organom ali organizacijo javnega sektorja (dalje naročnik) in subjektom, v katerem je udeležen funkcionar naročnika ali njegov družinski član. Organi, ki sicer delujejo v sklopu javnega sektorja, vendar njihovi predstojniki oziroma zaposleni nimajo statusa funkcionarjev skladno z veljavno zakonodajo, ne zapadejo pod sistem omejitev poslovanja po ZIntPK, zato primer, ki ga omenjate v vašem vprašanju ne sodi v pristojnost Komisije za preprečevanje korupcije.
Namigovanje občinskega svetnika na javni predstavitvi programov za vodenje zavodov, da naj bi glasoval za tistega kandidata za ravnatelja, ki mu bo omogočil poslovanje je stvar osebne integritete občinskega svetnika. Ravnatelj pa je kot poslovodna oseba javnega zavoda dolžan zagotavljati zakonitost poslovanja javnega zavoda. Subjekti javnega in zasebnega sektorja smo ves čas delovanja dolžni slediti ne samo posameznim zakonskim normam, temveč tudi namenu in ciljem zakonov. ZIntPK stremi h krepitvi integritete, zaupanju v pravni red oziroma pravno državo ter preprečevanju korupcije in v okviru tega tudi k preprečevanju odpravljanja nasprotja interesov. Namen zakona je torej celovito zagotavljanje visoke ravni učinkovitosti pri preprečevanju korupcije, krepitev transparentnosti in dvig integritete, kar so temeljni pogoji za zakonito, uspešno, pregledno, smotrno in pošteno delovanje države in te cilje moramo zasledovati vsi.

(odgovor z dne 16.3.2012 št. 06240-1/2012,47)

a

S strani Vlade RS ste bili imenovani za državnega sekretarja. V času imenovanja ste bili in ste še vedno 100-odstotni lastnik enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo ter njen zakoniti zastopnik (direktor) od časa njene ustanovitve. Poslovodno funkcijo ste v podjetju opravljali na podlagi poslovodstvene pogodbe, pred tem pa kot zaposlen. Danes funkcije ne opravljate odplačno, temveč zgolj kot zastopnik, saj družba ne more biti brez direktorja. Prav tako navajate, da je bilo dne xxx prekinjeno poslovno razmerje, v katerem je družba X d.o.o. še vedno poslovala kot izvajalec. Tako družba nima več obveznosti do naročnikov in de facto več ne posluje. Glede na omenjeno ugotavljate, da glede na to, da ste lastnik enoosebne družbe, med drugim veljajo omejitve poslovanja, opredeljene v 35. členu ZIntPK, ki se jih zavedate ter z vašega vidika niso problematične, saj ne samo, da družba ne posluje s subjekti, ki jih omenjeno določilo opredeljuje, družba prav tako de facto z dnem xxx sploh ne posluje kot izvajalec. Določilo, ki se vam v tem primeru pojavlja kot problematično, pa se dotika 27. člena ZIntPK, ki opredeljuje prepoved članstva in dejavnosti in pravi, da poklicni funkcionar ne more biti hkrati zastopnik gospodarske družbe. Intuitivno logičen in legitimen je namen določila – minimalizacija morebitnega navzkrižja interesov pri opravljanju funkcij. Vsebinsko gledano ste se znašli v situaciji, ko ste lastnik enoosebne družbe skladno z določili 35. člena ZIntPK, pri čemer pa kot njen zakoniti zastopnik (pa čeprav zastopstva ne opravljate na podlagi civilnopravnega odplačnega razmerja, prav tako družba de facto ne posluje) še nimate usklajenega razmerja z določili 27. člena ZIntPK. Skladno z opisanim prosite za mnenje glede zgoraj opisane zadeve z vidika kakršne koli morebitne druge poti kot bi bil prenos zastopstva na drugo osebo (prenos je sicer mogoč, ni pa to vsebinska rešitev, ki bi imela kakršne koli druge posledice kot povsem formalistično uskladitev dejanskega stanja z določili 27. člena ZIntPK).

Za presojo nezdružljivosti funkcij državnih sekretarjev se uporabljajo določbe ZIntPK. 27. člen ZIntPK določa, da poklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, razen v društvih, ustanovah in političnih strankah. Dejavnost zastopanja skladno s tem členom ni pogojena s plačljivim razmerjem (nezdružljivost torej ni omejena samo na odplačno opravljanje dejavnosti zastopanja), prav tako dejavnost zastopanja ni omejena le na poslovna razmerja oziroma sklepanje pogodb in poslov, pač pa zajema opravljanje vseh aktivnosti, ki pomenijo izražanje volje pravne osebe v pravnem prometu (torej tudi oddajo poslovnih poročil, bilanc ipd., k čemur so zavezane tudi gospodarske družbe, ki v določenem obdobju ne poslujejo, saj lahko v nasprotnem primeru sledi izbris iz sodnega registra po uradni dolžnosti brez likvidacije skladno z Zakonom o gospodarskih družbah). Samo dejstvo, da družba nima obveznosti do naročnikov in de facto ne posluje, torej za presojo nezdružljivosti funkcije s položajem zastopnika v tej družbi skladno s 27. členom ZIntPK ni relevantno, saj ta družba še vedno obstaja kot pravno samostojen subjekt, pri čemer nekdo – kot navajate tudi sami – mora opravljati dejavnost zakonitega zastopnika. In glede na prvi odstavek 27. člena ZIntPK to ne more biti poklicni funkcionar.
Kar se tiče razmerja med 27. (nezdružljivost) in 35. in 36. členom ZIntPK (omejitve poslovanja), pojasnjujemo, da institut omejitev poslovanja vsebuje prepovedi za organe javnega sektorja (v vašem primeru ministrstvo, pri katerem opravljate funkcijo), institut nezdružljivosti funkcije z dejavnostjo zastopanja, upravljanja ali nadzora v pravnih osebah pa vsebuje prepovedi za funkcionarje. Oba sta v osnovi sicer namenjena odpravi korupcijskih tveganj, vendar ta namen dosegata na različen način in na različnih nivojih.
Četudi ureditev oziroma zahteve ZIntPK v svojem primeru občutite kot formalistične, naj poudarimo, da nasprotje interesov, katerega minimizacija je eden od namenov določbe 27. člena ZIntPK, skladno z 12. točko 4. člena istega zakona zajema tudi primere okoliščin, v katerih zasebni interes uradne osebe ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog – pri preprečevanju nasprotja interesov torej ni pomembno samo dejansko stanje, ampak tudi videz, ki ga ustvarjajo okoliščine primera. V vašem primeru je iz javno dostopnih evidenc razvidno (npr. AJPES), da ste zakoniti zastopnik te gospodarske družbe, ni pa razvidno, da družba trenutno ne posluje. Poleg tega naš pravni red ne pozna instituta »mirovanja« gospodarske družbe v tem smislu, da bi po uradnem postopku za določen čas zamrznili njeno delovanje, kar pomeni, da je dejstvo, da je družba »v mirovanju«, zgolj stvar odločitve njenega zakonitega zastopnika oziroma zastopnikov, ki lahko to odločitev v vsakem trenutku tudi spremenijo. Navedene okoliščine so po oceni komisije takšne narave, da – poleg jasne določbe prvega odstavka 27. člena ZIntPK – sporočajo, da v vašem primeru ni druge možnosti kot prenos položaja zakonitega zastopnika gospodarske družbe na drugo osebo. Zakonski rok je 30 dni po nastopu funkcije.

(odgovor z dne 15.3.2012 št. 06240-1/2012,44)

Komisija je pri odgovoru na vprašanja, povezana z imenovanjem poklicnih in nepoklicnih županov in podžupanov v skupščine gospodarskih družb, v katerih ima občina svoj delež, izhajala iz določb 27. člena ZIntPK in določb 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94707-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, v nadaljevanju ZLS), pri čemer je upoštevala tudi Odločbo Ustavnega sodišča U-I-230/10-16 z dne 23.6.2011.
Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/2011-uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju: ZIntPK) v 27. členu, ki ureja nezdružljivost funkcij poklicnih in nepoklicnih funkcionarjev, v prvem odstavku določa, da poklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, razen v društvih, ustanovah in političnih strankah. Prepoved iz prvega odstavka glede članstva oziroma opravljanja dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v osebah javnega prava velja v smislu tretjega odstavka 27. člena velja tudi za nepoklicne župane in podžupane, ki opravljajo funkcijo v občini, ki je s subjekti iz tega odstavka ustanoviteljsko, lastniško, nadzorstveno ali finančno povezana.
Iz navedenih zakonskih določb izhaja, da je funkcija župana (poklicnega ali nepoklicnega) nezdružljiva z opravljanjem članstva v organih upravljanja, nadzora ali zastopanja v osebah javnega prava, za poklicnega župana pa tudi v osebah zasebnega prava, razen v društvih, ustanovah in političnih strankah, kar hkrati pomeni, da tako poklicni župan kot nepoklicni župan in podžupan ne smejo biti člani organov oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v osebah javnega prava in osebah zasebnega prava, s katerimi je občina ustanoviteljsko ali lastniško povezana. Prepoved velja tudi v primerih gospodarskih družb in javnih podjetij, katerih ustanovitelj je občina.
Edina izjema od navedene prepovedi velja v primeru, ki je urejen v 61. členu ZLS. Drugi odstavek 61. člena določa, da dvoje ali več občin lahko zaradi gospodarnejšega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb skupaj ustanovi javni zavod ali javno podjetje. Po tretjem odstavku občinski sveti udeleženih občin ustanovijo za izvrševanje ustanoviteljskih pravic ter za usklajevanje odločitev občin v zvezi z zagotavljanjem javnih služb v skladu z aktom o ustanovitvi skupni organ, ki ga sestavljajo župani. Akt o ustanovitvi mora določati njegove naloge, organizacijo dela in način sprejemanja odločitev, financiranje in delitev stroškov med občinami. Iz določb 61. člena ZLS izhaja možnost ustanovitve skupnega organa, ki ga sestavljajo župani, le za izvajanje ustanoviteljskih pravic in v primeru, ko dve ali več občin ustanovijo javni zavod ali javno podjetje, ne pride pa ta možnost v poštev v primeru, ko je občina ustanoviteljica ali soustanoviteljica posamične gospodarske družbe, ki nima statusa javnega podjetja ali javnega zavoda. V takšnem primeru se skupni organ ne ustanovi in tudi skupščina takšne gospodarske družbe se ne more enačiti s skupnim organom, katerega član je lahko župan.
Ob upoštevanju navedenih določb sta županska in podžupanska funkcija (poklicni ali nepoklicni) združljivi s članstvom v skupnem organu javnega zavoda ali javnega podjetja, ustanovljenem na podlagi 61. člena ZLS, pod pogojem, da ta organ izvaja le ustanoviteljske pravice (pri tem posebej poudarjamo, da ZLS dovoljuje ustanovitev skupnega organa le za izvrševanje ustanoviteljskih pravic, ki jih tudi poimenuje s tem izrazom). Med ustanoviteljske pravice po mnenju Komisije sodijo le pravice, povezane s statusnimi spremembami gospodarske družbe, določitev ustanoviteljskih deležev, povečanje ali zmanjšanje poslovnega deleža občine v gospodarski družbi ipd.. V primeru, da skupni organ (ali skupščina) izvaja tudi druge pravice, ki sodijo med upravljavske ali nadzorstvene pravice, župan ali podžupan ne smeta biti člana skupnega organa.
Vlogo družbenikov v javnih podjetjih in družbah z omejeno odgovornostjo, katerih ustanoviteljice so občine, izvaja v imenu občin njihov občinski svet. Ti imajo pravico odločati o vprašanjih, o katerih v smislu 505. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/2009-uradno prečiščeno besedilo, 33/2011, 91/2011, v nadaljevanju: ZGD) odločajo družbeniki. Kot družbenik gospodarske družbe odloča občinski svet o sprejetju letnega poročila in uporabi bilančnega dobička, delitvi in prenehanju poslovnih deležev, postavitvi in odpoklicu poslovodij, ukrepih za pregled in nadzor dela poslovodij, zastopanju družbe v sodnih postopkih proti poslovodjem in drugih zadevah, za katere tako določa zakon ali družbena pogodba. Občinski svet lahko odločanje o posameznih zadevah, ki so določene v 505. členu ZGD z Odlokom prenese tudi na skupščino družbenikov gospodarske družbe, pri čemer je občinski svet pristojen imenovati osebe, ki bodo zastopale interese občine kot družbenika v organih oseb javnega prava, ki jih je ustanovila občina. Občinski svet ima pravico imenovati za člane organov teh subjektov, ki izvajajo zastopniške, upravljavske ali nadzorstvene pravice (skupščine, nadzorni svet ali upravni odbor) katero koli osebo, razen župana ali podžupana, ki v smislu 27. člena ZIntPK ne sme opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja.
V opisanem primeru, ko v gospodarski družbi, ki ima tudi nadzorni svet, opravlja skupščina tudi naloge, ki predstavljajo upravljanje ali nadzor nad gospodarsko družbo, član skupščine ne more biti v smislu 27. člena ZIntPK niti župan niti podžupan. Enako velja tudi v primeru, ko občinski svet določi župana kot pooblaščenca, da zastopa občino na skupščini, ki izvaja upravljavske ali nadzorstvene pravice. V obeh primerih je podana kršitev 27. člena ZIntPK, ki ureja nezdružljivost funkcij poklicnih funkcionarjev (poklicnega župana) in nepoklicnega župana ali podžupana.

(odgovor z dne 8.3.2012 št. 06240-1/2012-43)

V zvezi s prehodno določbo 83. člena ZIntPK lahko nepoklicna podžupanja, ki je na dan 5.6.2010 opravljala funkcijo članice sveta šole to funkcijo opravlja do poteka njenega mandata članice sveta. Z dnem izteka mandata je nepoklicna podžupanja v celoti podvržena določbi sedaj veljavnega tretjega odstavka 27. člena ZIntPK.

(odgovor z dne 06240-1/2012,42)

Zakon o poslancih (Uradni list RS, št. 112/2005-uradno prečiščeno besedilo, 109/2008, 39/2011, v nadaljevanju: ZPos) v 4. členu določa, da poslanec ne sme opravljati funkcije ali dejavnosti, ki po zakonu ni združljiva s funkcijo poslanca. Isti zakon v III. poglavju (10. do 14. člen) vsebuje določbe v zvezi z nezdružljivostjo funkcije poslanca z drugimi funkcijami in dejavnostmi.
Glede na to, da nezdružljivost za poslance ureja specialen zakon, to je ZPos, zanje ne veljajo določbe o nezdružljivosti, opredeljene v 26. in 27. členu ZIntPK (ZIntPK se namreč v javnem sektorju uporablja le, če drug zakon istih vprašanj ne ureja drugače). Komisija za preprečevanje korupcije lahko tolmači in razlaga le določbe ZIntPK, zato vam ne moremo izdati mnenja o materiji, ki je urejena v ZPos, ampak vam svetujemo, da svoje vprašanje naslovite na pristojno delovno telo Državnega zbora.

(odgovor z dne 23.2.2012 št. 06240-1/2012,38)

Komisija je vprašanja o nezdružljivosti funkcij občinskih funkcionarjev pristojna razlagati le z vidika določb ZIntPK, ki v smislu 3. člena velja v primeru, če drug zakon vprašanj ne ureja drugače. Nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z drugimi funkcijami in deli v občinski upravi oziroma službi ožjega dela občine ureja Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 67/08, 79/08, 51/10, v nadaljevanju: ZLS), predvsem njegov 37.b člen, določbe ZIntPK pa se uporabljajo le za opravljanje drugih dejavnosti, ki v ZLS niso navedene.

Po 37.b členu ZLS funkcija člana občinskega sveta in podžupana ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi dejavnostmi, za katere tako določa zakon. Po neobvezujoči oceni komisije iz te določbe izhaja, da član občinskega sveta ne more biti hkrati zaposlen v občinski upravi – niti kot strokovno tehnično osebje/hišnik.

Glede na to, da komisija ni pristojna razlagati določb ZLS, komisija svetuje, da se s tem vprašanjem obrnete na Ministrstvo za pravosodje in javno upravo. Pred pridobitvijo mnenja pristojnega ministrstva sklenitev pogodbe o zaposlitvi z občinskim svetnikom odsvetujemo.

(odgovor z dne 3.7.2012 št. 06240-1/2012-102)

Komisija je vprašanja o nezdružljivosti funkcij občinskih funkcionarjev pristojna razlagati le z vidika določb ZIntPK, ki v smislu 3. člena velja v primeru, če drug zakon vprašanj ne ureja drugače.
Nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z drugimi funkcijami in deli v občinski upravi oziroma službi ožjega dela občine ureja Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 67/08, 79/08, 51/10, v nadaljevanju: ZLS), predvsem njegov 37. b člen, določbe ZIntPK pa se uporabljajo le za opravljanje drugih dejavnosti, ki v ZLS niso navedene. Po 37. b členu ZLS funkcija člana občinskega sveta in podžupana ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi funkcijama, za katere tako določa zakon. Iz navedene določbe izhaja, da je funkcija člana občinskega sveta nezdružljiva z delom v službi ožjega dela občine, kar po mnenju komisije pomeni, da član občinskega sveta lahko opravlja funkcijo v svetu krajevne skupnosti, ne sme pa opravljati dela v službi krajevne skupnosti.
Glede na to, da komisija ni pristojna razlagati določb ZLS, predlagamo, da se s tem vprašanjem obrnete na ministrstvo, pristojno za lokalno samoupravo (bivša Služba Vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko).

(odgovor z dne 23.2.2012 št. 06240-1/2012,37)

Komisija je pri odgovoru na vaše vprašanje izhajala iz določb Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/08, 51/10, v nadaljevanju ZLS) in določb ZIntPK, ki urejajo nezdružljivost funkcij in nasprotje interesov.
Nezdružljivost člana občinskega sveta z drugimi funkcijami ali dejavnostmi primarno ureja 37. b člen ZLS, ki v drugem odstavku določa, da funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi dejavnostmi, za katere tako določa zakon. Ta zakon je ZIntPK, ki v drugem odstavku 27. člena določa, da nepoklicni funkcionar (član občinskega sveta) ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v pravni osebi javnega ali zasebnega prava, če po svoji funkciji opravlja nadzor nad delom te pravne osebe (med te osebe ne sodijo društva, ustanove in politične stranke).
Po 29. členu ZLS je občinski svet najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine in je pristojen za sprejem statuta občine, odlokov in drugih občinskih aktov, prostorskih in drugih planov razvoja občine, za sprejem občinskega proračuna in zaključnega računa, za nadzor nad delom župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta, odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja ter odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in statut občine.
Pomočnik ravnatelja v osnovi ne opravlja dejavnosti zastopanja, nadzora ali upravljanja javnega zavoda, pa tudi sicer po oceni komisije član občinskega sveta kot nepoklicni funkcionar ne opravlja neposrednega nadzora nad delom osnovne šole (javnega zavoda). To pomeni, da ni podana nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z delom pomočnika ravnatelja osnovne šole, iz česar izhaja, da je član občinskega sveta občine lahko pomočnik ravnatelja osnovne šole, ki jo sofinancira občina, v kateri opravlja občinski svetnik svojo funkcijo.
Ne glede na to, da sta navedeni funkciji združljivi, vas Komisija opozarja le na možnost nastanka nasprotja interesov pri članu občinskega sveta, ki je hkrati pomočnik ravnatelja osnovne šole. V smislu 12. točke 4. člena ZIntPK so nasprotje interesov okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Ob upoštevanju navedene določbe, bi nasprotje interesov lahko nastalo pri članu občinskega sveta v primeru, da bi kakorkoli sodeloval v postopku predlaganja ali odločanja o dodeljevanju sredstev osnovni šoli, v kateri opravlja naloge pomočnika ravnatelja. Nasprotje interesov torej nastane, če član občinskega sveta sodeluje v katerikoli fazi postopka, v kateri obstaja možnost, da svoje funkcije ne bo opravljal objektivno in nepristransko, ampak bo deloval v korist javnega zavoda, v katerem je zaposlen. Da bi se izognil morebitnemu nasprotju interesov, se je član občinskega sveta dolžan ob sprejemanju občinskega proračuna izločiti iz postopka obravnave in glasovanja o dodeljevanju sredstev osnovni šoli, v kateri je pomočnik ravnatelja, in sicer v tistem delu, ki se nanaša na dodelitev sredstev tej osnovni šoli. Prav tako se je dolžan izločati iz drugih postopkov v sklopu občinskega sveta, ki bi se nanašali na osnovno šolo, v kateri je zaposlen.

(odgovor z dne 21.2.2012 št. 06240-1/2012,34)

Komisija je pri odgovoru na vaše vprašanje izhajala iz določb Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/08, 51/10, v nadaljevanju ZLS) in določb ZIntPK, ki urejajo nezdružljivost funkcij in nasprotje interesov.
Nezdružljivost člana občinskega sveta z drugimi funkcijami ali dejavnostmi primarno ureja 37. b člen ZLS, ki v drugem odstavku določa, da funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi dejavnostmi, za katere tako določa zakon. Ta zakon je ZIntPK, ki v drugem odstavku 27. člena določa, da nepoklicni funkcionar (član občinskega sveta) ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v osebi javnega ali zasebnega prava iz prvega odstavka, če po svoji funkciji opravlja nadzor nad njihovim delom. Med te osebe ne sodijo društva, ustanove in politične stranke.
Po 29. členu ZLS je občinski svet najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine in je pristojen za sprejem statuta občine, odlokov in drugih občinskih aktov, prostorskih in drugih planov razvoja občine, za sprejem občinskega proračuna in zaključnega računa, za nadzor nad delom župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta, odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja ter odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in statut občine.
Upoštevajoč navedene zakonske določbe, po mnenju komisije, član občinskega sveta kot nepoklicni funkcionar, ne opravlja neposrednega nadzora nad delom javnega podjetja, zato ni podana nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z dejavnostjo zastopanja javnega podjetja, iz česar izhaja, da je član občinskega sveta občine lahko direktor javnega podjetja, katerega soustanoviteljica je občina, v kateri opravlja občinski svetnik svojo funkcijo.
Ne glede na to, da sta navedeni funkciji združljivi, vas komisija opozarja na možnost nastanka nasprotja interesov pri članu občinskega sveta, ki je hkrati direktor javnega podjetja. V smislu 12. točke 4. člena ZIntPK so nasprotje interesov okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Ob upoštevanju navedene določbe, bi nasprotje interesov lahko nastalo pri članu občinskega sveta v primeru, da bi kakorkoli sodeloval v postopku predlaganja ali odločanja o dodeljevanju sredstev javnemu podjetju, katerega direktor je. Nasprotje interesov torej nastane, če član občinskega sveta sodeluje v katerikoli fazi postopka, v kateri obstaja možnost, da svoje funkcije ne bo opravljal objektivno in nepristransko, ampak bo deloval v korist javnega podjetja, katerega zastopnik je. Da bi se izognil morebitnemu nasprotju interesov, se je član občinskega sveta dolžan izločiti iz postopka obravnave in glasovanja o dodeljevanju sredstev javnemu podjetju, katere zastopnik je, tako na Odboru za okolje in prostor kot tudi pri sprejemanju občinskega proračuna oziroma rebalansa proračuna in sicer v delu, ki se nanaša na dodelitev sredstev javnemu podjetju.

(odgovor z dne 21.2.2012, pod spisovno št. 06240-1/2012,31)

Komisija je vaše vprašanje presojala le z vidika določb Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/2011-uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju: ZIntPK), ki urejajo omejitve poslovanja, ni pa posegala v presojo nezdružljivosti sodniške funkcije z ostalimi dejavnostmi, ker to vprašanje ureja Zakon o sodniški službi (Uradni list RS, št. 94/07). Bi pa v zvezi s tem opozorili, da pedagoška dejavnost ne sme preiti v svetovalno dejavnost ali biti izvrševana na način, ki krni integriteto sodniške funkcije in/ali ustvarja videz ali celo dejansko nasprotje interesov – to je tako odgovornost pravosodnega funkcionarja, kot tudi njegovega predstojnika.
Kar se tiče omejitev poslovanja, ZIntPK v prvem odstavku 35. člena določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja koncesij med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezana delovati skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali v katerih je funkcionar ali njegov družinski član neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Po drugem odstavku velja prepoved poslovanja tudi med organom ali organizacijo javnega sektorja in funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo. Navedeno pomeni, da Okrožno sodišče ne bo smelo naročiti oziroma poslati svojih predstavnikov na izobraževanje, ki ga bo preko podjetja svojega soproga izvajala sodnica tega sodišča, četudi Zakon o sodniški službi sodnici take dejavnosti ne preprečuje.

(odgovor z dne 21.2.2012 št. 06240-1/2012,26)

Funkciji občinskega svetnika in predsednika društva sta skladno z ZIntPK združljivi, saj so društva poleg ustanov in političnih strank izrecno navedena kot izjema od subjektov, v razmerju do katerih veljajo določbe v zvezi z nezdružljivostjo funkcij.
Hkrati vas opozarjamo na določbe ZIntPK v zvezi z omejitvami poslovanja v primeru, da bi vaš klub, katerega predsednik bi bil občinski svetnik občine, od te občine želel pridobiti sredstva.

(odgovor z dne 20.2.2012, pod spisovno št. 06240-1/2012,25)

Komisija izrecnega odgovora na vaše vprašanje ne more podati, ker tematike, na katero se sklicujete, to je ločitve nalog na ustanoviteljske, upravljavske in nadzorstvene v gospodarskih družbah, ne ureja ZIntPK, temveč Zakon o gospodarskih družbah (ZGD, Uradni list RS, 65/2009-uradno prečiščeno besedilo, 33/2011, 91/2011). Je pa komisija v povezavi z vašim vprašanjem pristojna presojati nezdružljivost funkcije župana z vidika določb ZIntPK.
Po 27. členu ZIntPK poklicni ali nepoklicni župan ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v osebah javnega prava, med katera sodijo tudi javna podjetja (pri nepoklicnih županih je ta prepoved nekoliko milejša kot pri poklicnih – več o tem gl. priloženo sistemsko pojasnilo o nezdružljivosti funkcij z opravljanjem pridobitne dejavnosti in članstvom v organih pravnih oseb). V smislu Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07, 76/08, 79/09 in 51/10, v nadaljevanju: ZLS), ki v 61. členu določa, da lahko dvoje ali več občin skupaj ustanovi javni zavod ali javno podjetje, občinski sveti za izvrševanje ustanoviteljskih pravic občin ter za uskladitev občin v zvezi z zagotavljanjem javnih služb ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani. Med skupni organ, ustanovljen po 61. členu ZLS, štejejo po mnenju Komisije tudi skupščine javnih podjetij, ki opravljajo le ustanoviteljska upravičenja. Z vidika 27. člena ZIntPK v povezavi z 61. členom ZLS je župan lahko član skupščine javnega podjetja kot predstavnik ustanovitelja, če skupščina opravlja le ustanoviteljska upravičenja, dejavnost upravljanja (vodenja), nadzora in zastopanja pa opravljajo drugi organi javnega podjetja.
V primeru Javnega podjetja X je v 9. členu Odloka o ustanovitvi (v nadaljevanju: Odlok), kjer so določene pristojnosti skupščine, določeno, da skupščina izvaja samo ustanoviteljske pravice in ne sme izvajati upravljavskih in nadzorstvenih pravic. Javno podjetje ima poleg skupščine tudi direktorja, svet delavcev in nadzorni svet. Naloga nadzornega sveta je, da nadzoruje vodenje družbe.
Kar se tiče naloge skupščine iz 9. člena Odloka, po katerem skupščina zagotavlja nadzor nad poslovanjem družbe, komisija meni, da navedena naloga ne predstavlja izvajanja nadzorstvene pravice, v kolikor je skupščina zadolžena le za to, da poskrbi, da se nadzor nad poslovanjem družbe redno opravlja preko notranjih ali zunanjih organov nadzora. V primeru pa, da opravlja nadzor nad poslovanjem skupščina sama, predstavlja ta naloga dejavnost nadzora, kar posledično pomeni, da župan ne more biti član skupščine, ki opravlja poleg ustanoviteljskih pravic tudi nadzorstveno funkcijo.
V zvezi s pristojnostmi skupščine, ki jih določa Odlok, vam komisija svetuje, da pristojnost zagotovitve nadzora nad poslovanjem družbe v Družbeni pogodbi natančneje opredelite oziroma pojasnite, kaj predstavlja zagotovitev nadzora.

(odgovor z dne 20.2.2012 št. 06240-1/2012,24)

Komisija je na postavljena vprašanja v okviru svoje pristojnosti odgovorila z vidika določb ZIntPK, ki urejajo nezdružljivost funkcij poklicnih in nepoklicnih funkcionarjev. Po 3. členu ZIntPK velja ta zakon za javni sektor le, če drug zakon vprašanj, ki so urejena s tem zakonom, ne ureja drugače.
Nezdružljivost funkcij podžupanov z drugimi funkcijami primarno ureja Zakon o lokalni samouprav (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 67/08, 79/08, 51/10, v nadaljevanju: ZLS), predvsem njegov 37.b člen, določbe ZIntPK pa se uporabljajo le za opravljanje drugih dejavnosti, ki v ZLS niso navedene. ZIntPK med nezdružljive funkcije podžupanov ne uvršča funkcij v državnih organih, ki bi bile nezdružljive s funkcijo podžupana, kot so funkcija državnega sekretarja, uradnika na položaju ali vodje kabineta predsednika vlade, temveč tovrstno nezdružljivost ureja druga zakonodaja, predvsem ZLS. Ker komisija ni pristojna za razlago ZLS, vam na vaša vprašanja ne more odgovoriti, zato vam predlagamo, da vprašanja naslovite na Službo Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko.

(odgovor z dne 13.2.2012 št. 06240-1/2012,16)

Prvi odstavek 27. člena ZIntPK določa, da poklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, razen v društvih, ustanovah in političnih strankah.
Svet zasebnega zavoda je organ upravljanja, iz česar izhaja, da poklicni župan glede na določbo prvega odstavka 27. Člena ZIntPK ne more hkrati opravljati funkcije poklicnega župana in člana sveta zasebnega zavoda.

(odgovor z dne 3.2.2012, pod spisovno št. 06240-1/2012-10)

V smislu 3. člena ZIntPK velja ZIntPK za javni sektor, če drug zakon vprašanj, ki so urejena s tem zakonom, ne ureja drugače.
Področje nezdružljivosti poslancev z drugimi funkcijami ali dejavnostmi, na katero se nanaša vaše vprašanje, ureja Zakon o poslancih (Uradni list RS, št. 112/2005, 109/2008, 39/2011, v nadaljevanju: ZPos), zato se v smislu 3. člena ZIntPK določbe tega zakona o nezdružljivosti funkcij za poslance ne uporabljajo. O opravljanju dodatnih dejavnosti ali del, ki jih opravlja poslanec državnega zbora, odloča v smislu 13. člena ZPos državni zbor na predlog pristojnega delovnega telesa.
Glede na to, da komisija ni pristojna razlagati in tolmačiti ZPos vam predlagamo, da se s svojim vprašanjem obrnete na pristojno delovno telo državnega zbora (mandatno volilno Komisijo).
Bi pa v zvezi s tem opozorili, da tudi za poslance veljajo določbe ZIntPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov. To pomeni, da se je poslanec dolžan bodisi (samo)izločiti iz razprav in postopkov v državnem zboru, ki se kakorkoli nanašajo na javni zavod, v katerem deluje kot član sveta zavoda (in torej obstaja možnost, da pri odločanju ne bi bil objektiven in nepristranski, ampak bi deloval v korist tega zavoda), ali pa o svoji povezavi z javnim zavodom obvestiti predstojnika (predsednika državnega zbora) in upoštevati njegovo odločitev glede nadaljnjega sodelovanja v zadevi, ki se nanaša na ta zavod.

(odgovor z dne 26.1.2012, pod spisovno št. 06240-1/2012-8)

V kolikor podžupan svojo funkcijo opravlja poklicno in je hkrati občinski svetnik, mora ravnati po prvem odstavku 27. člena ZIntPK, ki določa, da poklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, razen v društvih, ustanovah ali političnih strankah. Iz te določbe izhaja, da poklicni podžupan ne more biti hkrati tudi člani v svetu območne izpostave Javnega sklada RS.
Če podžupan opravlja svojo funkcijo nepoklicno, je zanjo relevanten tretji odstavek 27. člena ZIntPK, po katerem prepoved iz prvega odstavka 27. člena ZIntPK velja tudi za nepoklicne župane in podžupane, ki opravljajo funkcijo v občini, ki je s subjekti iz tega odstavka (tudi javnimi skladi) ustanoviteljsko, lastniško, nadzorstveno ali finančno povezana. Akt o ustanovitvi Javnega sklada RS je sprejela Vlada RS, iz česar je mogoče sklepati, da občina ni ustanoviteljsko, lastniško, nadzorstveno ali finančno povezana s tem subjektom – če je temu dejansko tako, je glede na določbe ZIntPK funkcija nepoklicnega podžupana v konkretnem primeru združljiva s članstvom v svetu območne izpostave Javnega sklada RS.
Če bi opravljal le funkcijo občinskega svetnika (ne pa tudi funkcije podžupana), pa je potrebno ravnati po drugem odstavku 27. člena ZIntPK, ki določa, da nepoklicni funkcionar (občinski svetnik) ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v osebi javnega ali zasebnega prava iz prejšnjega odstavka, če po svoji funkciji opravlja neposredni nadzor nad njihovim delom. Med te osebe ne sodijo društva, ustanove in politične stranke. Občinski svet opravlja neposredni nadzor nad javnimi skladi, katerih ustanoviteljica je občina. Kot že navedeno zgoraj, je Akt o ustanovitvi Javnega sklada RS sprejela Vlada RS, zato občinski sveti ne morejo opravljati neposrednega nadzora nad delom te institucije oziroma njenih območnih izpostav. To pomeni, da je glede na določbe ZIntPK funkcija občinskega svetnika združljiva s članstvom v svetu območne izpostave Javnega sklada RS.

(odgovor z dne 26.1.2012 , pod spisovno št. 06240-1/2012-7)

Komisija je pri odgovoru na vaše vprašanje izhajala iz določb Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/08, 51/10, v nadaljevanju ZLS) in določb ZIntPK, ki urejajo nezdružljivost funkcij in nasprotje interesov.
Nezdružljivost člana občinskega sveta z drugimi funkcijami ali dejavnostmi primarno ureja 37. b člen ZLS, ki v drugem odstavku določa, da funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi dejavnostmi, za katere tako določa zakon. Ta zakon je ZIntPK, ki v drugem odstavku 27. člena določa, da nepoklicni funkcionar (član občinskega sveta) ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v osebi javnega ali zasebnega prava iz prvega odstavka, če po svoji funkciji opravlja nadzor nad njihovim delom. Med te osebe ne sodijo društva, ustanove in politične stranke.
Po 29. členu ZLS je občinski svet najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine in je pristojen za sprejem statuta občine, odlokov in drugih občinskih aktov, prostorskih in drugih planov razvoja občine, za sprejem občinskega proračuna in zaključnega računa, za nadzor nad delom župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta, odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja ter odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in statut občine.
Upoštevajoč navedene zakonske določbe, po mnenju Komisije, član občinskega sveta kot nepoklicni funkcionar, ne opravlja neposrednega nadzora nad delom javnega podjetja, zato ni podana nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z dejavnostjo zastopanja javnega podjetja, iz česar izhaja, da je član občinskega sveta lahko direktor javnega podjetja, katerega soustanoviteljica je konkretna občina.
Glede navedbe v dopisu, da predstavnika v skupščino javnega podjetja, ki opravlja nadzorno funkcijo nad javnim podjetjem, imenuje občinski svet, vas Komisija opozarja na možnost nastanka nasprotja interesov pri članu občinskega sveta, ki je hkrati direktor javnega podjetja. V smislu 12. točke 4. člena ZIntPK so nasprotje interesov okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Ob upoštevanju navedene določbe, bi nasprotje interesov lahko nastalo pri članu občinskega sveta v primeru, da bi kakorkoli sodeloval v postopku predlaganja ali imenovanja predstavnika skupščine v javnem podjetju, katerega direktor je. Nasprotje interesov torej nastane, če član občinskega sveta sodeluje v katerikoli fazi postopka, v kateri obstaja možnost, da svoje funkcije ne bo opravljal objektivno in nepristransko, ampak bo deloval v korist javnega podjetja, katerega zastopnik je. Da bi se izognil morebitnemu nasprotju interesov, se je član občinskega sveta dolžan izločiti iz vseh faz postopka imenovanja predstavnika občine v skupščino javnega podjetja, katerega zastopnik je.

(odgovor z dne 12.12.2011 št. 001-1/2011-957)

Nezdružljivost funkcije nepoklicnega župana ali podžupana z drugimi funkcijami ureja 27. člen ZIntPK v tretjem odstavku. Tretji odstavek 27. člena ZIntPK določa, da prepoved iz prvega odstavka tega člena glede članstva oziroma opravljanja dejavnosti, nadzora ali zastopanja v javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, če je oseba zasebnega prava nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe, velja za nepoklicne župane in podžupane, ki opravljajo funkcijo v občini, ki je s subjekti iz tega odstavka ustanoviteljsko, lastniško, nadzorstveno ali finančno povezana.
Glede na navedbe v vašem dopisu, da PODJETJE X d.o.o., ni nosilec javnega pooblastila oziroma ni izvajalec javne službe, funkcija nepoklicne podžupanje po ZIntPK ni nezdružljiva z delom direktorice PODJETJA X d.o.o., se pravi, da nepoklicna podžupanja to delo lahko opravlja. Pri tem poudarjamo, da Komisija ni pristojna za presojo vprašanja, ali je ustanavljanje zasebnih gospodarskih družb, ki ne delujejo v javnem interesu oziroma niso izvajalci javne službe, skladno z Zakonom o lokalni samoupravi oziroma ali to predstavlja dovoljeno dejavnost občine. Za odgovor na to vprašanje je pristojna Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj (sedaj pristojno ministrstvo).

(odgovor z dne 2.12.2011 št. 001-1/2011-937)

Nezdružljivost funkcije nepoklicnega podžupana z drugimi funkcijami in dejavnostmi primarno ureja 37. b člen Zakona o lokalni samoupravi, ki v drugem odstavku določa, da funkcija podžupana ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. Te druge funkcije oziroma dejavnosti so opredeljene v tretjem odstavku 27. člena ZIntPK. Tretji odstavek 27. člena ZIntPK določa, da prepoved članstva oziroma opravljanja dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega in zasebnega prava, če je oseba zasebnega prava nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe, velja tudi za nepoklicne župane in podžupane, ki opravljajo funkcijo v občini, ki je s subjekti iz tega odstavka ustanoviteljsko, lastniško, nadzorstveno ali finančno povezana.
Iz navedene določbe izhaja, da funkcija nepoklicnega podžupana občine ni združljiva s funkcijo člana Sveta zavoda (ki opravlja dejavnost upravljanja in nadzora) osnovne šole, če je občina ustanoviteljsko, lastniško ali finančno povezana s to osnovno šolo (kar predvidevamo, da je).

(odgovor z dne 2.12.2011 št. 001-1/2011-936)

Nezdružljivost funkcije nepoklicnega župana ali podžupana z drugimi funkcijami ureja 27. člen ZIntPK v tretjem odstavku. Tretji odstavek 27. člena določa, da prepoved iz prvega odstavka tega člena glede članstva oziroma opravljanja dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, če je oseba zasebnega prava nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe, velja za nepoklicne župane in podžupane, ki opravljajo funkcijo v občini, ki je s subjekti iz tega odstavka ustanoviteljsko, lastniško, nadzorstveno ali finančno povezana. Med subjekte, ki so izvzeti iz prepovedi, sodijo društva, ustanove in politične stranke.
Iz navedene določbe izhaja, da funkcija nepoklicnega župana ali podžupana ni združljiva s članstvom v organu upravljanja, nadzora ali zastopanja v osebah javnega ali zasebnega prava, če je oseba zasebnega prava nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe in je občina z njo ustanoviteljsko, lastniško, nadzorstveno ali finančno povezana.
Ob upoštevanju določb ZIntPK je za obstoj nezdružljivosti funkcije nepoklicnega župana ali podžupana s članstvom v nadzornih in upravljavskih organih pravnih oseb zasebnega prava, ki so ustanoviteljsko ali lastniško povezane z občino, v kateri opravlja župan ali podžupan svojo funkcijo, torej odločilnega pomena dejstvo, da je oseba zasebnega prava nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe. Glede na navedbe v vašem dopisu, da novoustanovljena družba (d.o.o.) kot oseba zasebnega prava, katere soustanoviteljica je občina, ni oziroma ne bo nosilec javnega pooblastila niti ne bo opravljala javne službe, komisija meni, da v takšnem primeru nezdružljivost funkcije nepoklicnega župana ali podžupana s članstvom v nadzornem svetu družbe skladno z določbami ZIntPK ni podana. Pri tem posebej poudarjamo, da komisija ni primarno pristojna za presojo vprašanja, ali je ustanavljanje zasebnih gospodarskih družb, ki ne delujejo v javnem interesu oziroma niso izvajalci javne službe, skladno z Zakonom o lokalni samoupravi oziroma ali to predstavlja dovoljeno dejavnost občine (za odgovor na to vprašanje je pristojna Služba vlade RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj).
Glede članstva nepoklicnega župana ali podžupana v skupščini družbe kot organu, ki izvaja le ustanoviteljske pravice, pa komisija meni, da je to dovoljeno tudi v osebah zasebnega prava, ki so nosilci javnih pooblastil ali opravljajo javno službo.
Za odgovor na vprašanje, kdo imenuje predstavnika ustanovitelja v skupščino družbe, ki opravlja javno službo, komisija ni pristojna, ker tega področja ZIntPK ne ureja. Pri tem bi vas le opozorili na prvi odstavek 73. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS,št. 11/2011-uradno prečiščeno besedilo, ZJF), ki določa, da o ustanavljanju in ukinjanju pravnih oseb, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je občina, odloča občinski svet, če ni s področnim zakonom ali z zakonom o lokalni samoupravi drugače določeno.

(odgovor z dne 24.11.2011 št. 001-1/2011-917)

Nezdružljivost funkcije nepoklicnega podžupana z drugimi funkcijami in dejavnostmi primarno ureja 37.b člen Zakona o lokalno samoupravi, ki v drugem odstavku določa, da funkcija podžupana ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. Te druge funkcije oziroma dejavnosti so opredeljene v tretjem odstavku 27. člena ZIntPK. Tretji odstavek 27. člena ZIntPK določa, da prepoved iz prvega odstavka tega člena glede članstva oziroma opravljanja dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega in zasebnega prava, če je oseba zasebnega prava nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe, velja tudi za nepoklicne župane in podžupane, ki opravljajo funkcijo v občini, ki je s subjekti iz tega odstavka ustanoviteljsko, lastniško, nadzorstveno ali finančno povezana.
Iz navedene določbe izhaja, da funkcija nepoklicne podžupanje ni združljiva s funkcijo direktorice javnega zavoda s katerim je občina ustanoviteljsko povezana. V kolikor se bo nepoklicna županja odločila za opravljanje funkcije direktorice javnega zavoda, je dolžna odpraviti nezdružljivost v roku 30 dni od imenovanja oziroma izvolitve na položaj direktorice javnega zavoda.

(odgovor z dne 23.11.2011 št. 001-1/2011-912)

Prvi odstavek 26. člena ZIntPK določa, da poklicni funkcionar ob javni funkciji ne sme opravljati poklicne ali druge dejavnosti, namenjene pridobivanju dohodka ali premoženjske koristi. Nadalje drugi odstavek določa, da ne glede na določbo prvega odstavka poklicni funkcionar lahko opravlja pedagoško, znanstveno, raziskovalno, umetniško, kulturno, športno in publicistično dejavnost ter vodi kmetijo in upravlja z lastnim premoženjem, razen če drug zakon ne določa drugače. Funkcionar, ki dobi dovoljenje delodajalca oziroma sklene pogodbo za opravljanje ene od naštetih dejavnosti, razen v primerih športne ali publicistične dejavnosti, vodenja kmetije ali upravljanja z lastnim premoženjem, mora v roku 8 delovnih dni od pričetka opravljanja dejavnosti o tem pisno obvestiti komisijo ter priložiti dovoljenje delodajalca in sklenjeno pogodbo za opravljanje dejavnosti ali poklica.
Ker gre v konkretnem primeru za izvedbo enkratnega predavanja, minister komisije skladno z ZIntPK ni dolžan obveščati o izvedbi predavanja v smislu drugega odstavka 26. člena ZIntPK. Komisija ocenjuje, da je izvedba enkratnega predavanja z vidika določbe 26. člena ZIntPK dopustna. Komisija hkrati predlaga, da minister v skladu s še vedno veljavnim Sklepom Vlade RS št: 130-00/2004-3 in namenom ZIntPK, kot izhaja iz 1. člena ZIntPK, opravi predavanje neodplačno ali izvajalcu predavanja predlaga, naj sredstva namenjena za plačilo predavanja nakaže neposredno donirancu.

(odgovor z dne 15.11.2011 št. 001-1/2011-890)

Komisija je v zvezi z združljivostjo funkcije nepoklicnega podžupana s članstvom v svetu zavoda, katerega soustanoviteljica je občina, tej občini že podala pojasnilo dne 19.9.2011. V pojasnilu je Komisija izpostavila mnenje Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko (v nadaljevanju SVRL). SVLR je v svojem mnenju navedla, da občina ob upoštevanju določbe 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 121/91 in sprem. V nadaljevanju ZZ) ne more ustanoviti zasebnega zavoda, saj navedena določba določa, da se za opravljanje javnih služb ustanovijo javni zavodi. Javni zavodi se lahko ustanovijo tudi za opravljanje dejavnosti, ki niso opredeljene kot javne službe, če se opravljanje dejavnosti zagotavlja na način in pod pogoji, ki veljajo za javno službo, kar pomeni, da če občina ustanovi zavod, je ta zavod javni zavod.
V primeru ustanovitve zavoda je tudi Računsko sodišče RS ugotovilo kršitev določb ZZ in naložilo občini uskladitev dejavnosti zasebnega zavoda z določbami ZZ.
Ob upoštevanju navedenega komisija meni, da je v obravnavanem primeru potrebno pri presoji združljivosti funkcije podžupana s članstvom v svetu zasebnega zavoda, upoštevati določbe ZZ, na podlagi katerih temelji mnenje Računskega sodišča in tudi SVRL in iz katerih izhaja, da zavod, katerega soustanoviteljica je občina, četudi ta ne opravlja javne službe, deluje kot javni zavod. V navedenem primeru je po mnenju Komisije podana nezdružljivost funkcije podžupana s članstvom v svetu Zavoda, skladno s tretjim odstavkom 27. člena ZIntPK.

(odgovor z dne 21.10.2011 št. 001-1/2011-842)

Nezdružljivost funkcije poslanca in župana, na katerega se nanaša vaše vprašanje, ne ureja ZIntPK, temveč Zakon o poslancih (Uradni list RS, št. 112/2005, uradno prečiščeno besedilo, 109/2008, 39/2011, v nadaljevanju ZPos), za njegovo razlago komisija ni pristojna, temveč je za pristojna Mandatno volilna komisija Državnega zbora.
Ne glede na navedeno, navajamo relevantne določbe Zpos, ki veljajo za določen primer. Drugi odstavek 10. člena Zpos določa, da poslanec ne sme opravljati funkcije župana in podžupana v občini. Po 11. členu Zpos z dnem potrditve poslanskega mandata poslancu preneha funkcija, ki ni združljiva s funkcijo poslanca, oziroma delo v državnem organu.
Iz 11. člena Zpos izhaja, da funkcija, ki ni združljiva s funkcijo poslanca (n.pr. funkcija župana) preneha z dnem potrditve mandata poslancu.

(odgovor z dne 17.10.2011 št. 001-1/2011-831)

Komisija vam lahko odgovori le na vprašanja, ki jih ureja ZIntPK in se nanašajo na nezdružljivost funkcij funkcionarjev ter omejitve poslovanja, za razlago katerih je pristojna.
Nezdružljivost člana občinskega sveta z drugimi funkcijami ali dejavnostmi primarno ureja 37. b člen Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, v nadaljevanju ZLS), ki v drugem odstavku določa, da funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi dejavnostmi, za katere tako določa zakon. Ta zakon je ZIntPK, ki v drugem odstavku 27. člena določa, da nepoklicni funkcionar (član občinskega sveta) ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v osebi javnega ali zasebnega prava iz prvega odstavka, če po svoji funkciji opravlja nadzor nad njihovim delom. Med te osebe ne sodijo društva, ustanove in politične stranke.
Iz 29. člena ZLS izhaja, da je občinski svet pristojen za sprejem statuta občine in drugih občinskih aktov, prostorskih in drugih planov občine, občinskega proračuna in zaključnega računa, nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta, odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja in odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in statut občine.
Glede na to, da član občinskega sveta, ki je nepoklicni funkcionar, ne opravlja neposrednega nadzora nad delom javnega podjetja, ni podana nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z dejavnostjo zastopanja javnega podjetja, iz česar izhaja, da je član občinskega sveta lahko direktor javnega komunalnega podjetja, ki ga je ustanovila občina.
Glede poslovanja komunalnega podjetja z občino oziroma dodeljevanjem sredstev iz občinskega proračuna komunalnemu podjetju, katerega zastopnik je član občinskega sveta, vas Komisija opozarja na določbe 35. člena ZIntPK o omejitvah poslovanja in z njimi povezano nasprotje interesov. V smislu tretjega odstavka 35. člena prepoved poslovanja med občino in javnim podjetjem, katerega zastopnik je član občinskega sveta, ne velja za pridobivanje sredstev za delovanje javnega podjetja pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe ZIntPK o dolžnosti izogibanja nasprotju interesov oziroma pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka oziroma posla javnemu podjetju.
Na vprašanja o nastopu dela direktorja po 6 mesecih od izstopa iz članstva v nadzornem svetu in o zadržanju mesta direktorja v zasebni družbi brez sklenitve delovnega razmerja, vam komisija ne more odgovoriti, ker ZIntPK, za katerega razlago je Komisija pristojna, teh področij ne ureja. V zvezi s tem vam lahko le svetujemo, da v pravni službi javnega komunalnega podjetja preverite, ali so takšna pravila določena v zakonodaji s področja gospodarskih družb oziroma v njihovih splošnih aktih oziroma statutu.

(odgovor z dne 13.10.2011 št. 001-1/2011-825)

Komisija je pri odgovoru na vaše vprašanje izhajala iz določb Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, v nadaljevanju ZLS), določb ZIntPK, ki ureja nezdružljivost funkcij nepoklicnih funkcionarjev in omejitve poslovanja ter iz določb Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06-uradno prečiščeno besedilo, 97/10, v nadaljevanju: ZVNDN), ki ureja področje civilne zaščite.
Nezdružljivost člana občinskega sveta z drugimi funkcijami ali dejavnostmi primarno ureja 37. b člen ZLS, ki v drugem odstavku določa, da funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi dejavnostmi, za katere tako določa zakon. Ta zakon je ZIntPK, ki v drugem odstavku 27. člena določa, da nepoklicni funkcionar (član občinskega sveta) ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v osebi javnega ali zasebnega prava iz prvega odstavka, če po svoji funkciji opravlja nadzor nad njihovim delom. Med te osebe ne sodijo društva, ustanove in politične stranke.
Po Zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (ZVNDN) je civilna zaščita namensko organiziran del sistema pred naravnimi in drugimi nesrečami. Po 37. členu ZVNDN je v občinski pristojnosti med drugim tudi urejanje sistema zaščite, reševanja in pomoči v občini, določanje in opremljanje organov, enot in služb Civilne zaščite, določanje organizacij, ki so posebnega pomena za zaščito, reševanja in pomoč v občini. Naloge zaščite, reševanja in pomoč ob naravnih nesrečah izvajajo po 72. členu enote, službe in druge operativne sestave društev in drugih nevladnih organizacije, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, enote in službe Civilne zaščite, policija, vojska. Vodenje sil za zaščito, reševanje in pomoč izvajajo skladno z 81. členom ZVNDN poveljniki Civilne zaščite, štabi Civilne zaščite, poverjeniki za Civilno zaščito in poveljniki oziroma vodje enot. Poveljnik Civilne zaščite po 84. členu preverja intervencijsko pripravljenost, vodi in usmerja zaščito, reševanje in pomoč, skrbi za povezano in usklajeno delovanje vseh sil za zaščito, reševanje in pomoč ter opravlja druge naloge, ki jih določa zakon. Po 92. členu imenuje poveljnika Civilne zaščite občine župan. Poveljnik Civilne zaščite občine je za svoje delo odgovoren županu in regijskemu poveljniku Civilne zaščite zlasti za uresničitev usmeritev ali odločitev za izvajanje nalog Civilne zaščite.
Iz 29. člena Zakona o lokalni samoupravi izhaja, da je občinski svet pristojen za sprejem statuta občine in drugih občinskih aktov, prostorskih in drugih planov občine, občinskega proračuna in zaključnega računa, nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta, odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja in odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in statut občine.
Glede na določbe ZIntPK, določb ZVNDN, po katerih poveljnik Civilne zaščite operativno in strokovno vodi in usmerja zaščito,preverja intervencijsko pripravljenost v enoti Civilne zaščite in vodi strokovno delo na področju Civilne zaščite ter ob upoštevanju določbe 29. člena ZLS, Komisija meni, da je funkcija člana občinskega sveta združljiva z delom poveljnika Civilne zaščite, ker občinski svetnik ne opravlja neposrednega nadzora nad delom enote Civilne zaščite oziroma društva, v okviru katerega Civilna zaščita deluje.
Glede na navedeno je z vidika ZIntPK dopustno, da se plačilo občinskemu funkcionarju, ki je hkrati poveljnik Civilne zaščite, uredi v pravilniku o prejemkih občinskih funkcionarjev (če takega načina seveda ne omejuje drug predpis); ne bi pa bilo dopustno za opravljanje te storitve z občinskim svetnikom skleniti podjemne pogodbe, saj po določbi drugega odstavka 35. člena ZIntPK občina ne sme sklepati pogodb za opravljanje storitev z občinskimi funkcionarji kot fizičnimi osebami (četudi gre za opravljanje storitev, ki so združljive s funkcijo občinskega svetnika).

(odgovor z dne 3.10.2011 št. 001-1/2011-807)

Nezdružljivost člana občinskega sveta z drugimi funkcijami ali dejavnostmi primerno ureja 37.b člen Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 79/09, 51/10, v nadaljevanju ZLS), ki v drugem odstavku določa, da funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. 27. člen ZIntPK, ki ureja nezdružljivost funkcij z drugimi dejavnostmi, v drugem odstavku določa, da nepoklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v osebi javnega ali zasebnega prava iz prvega odstavka, če po svoji funkciji opravlja nadzor nad njihovim delom. Med te osebe ne sodijo društva, ustanove in politične stranke.
Po 29. členu ZLS je občinski svet pristojen za sprejem statuta občine, odlokov ter drugih občinskih aktov, prostorskih in drugih planov občine, občinskega proračuna in zaključnega računa, odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, izvaja kadrovske naloge ter odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in statut občine.
Glede na to, da član občinskega sveta, ki je nepoklicni funkcionar, ne opravlja neposrednega nadzora nad delom javnih zavodov, ni podana nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z dejavnostjo zastopanja, iz česar izhaja, da je član občinskega sveta lahko direktor javnega zavoda, ki ga je ustanovila občina.
Glede dodeljevanja sredstev iz občinskega proračuna za delovanje javnega zavoda, katerega zastopnica je članica občinskega sveta, vas Komisija opozarja na določbe 35. člena ZIntPK o omejitvah poslovanja in z njim povezano nasprotje interesov. V smislu tretjega odstavka 35. člena prepoved poslovanja med občino in zavodom, katerega zastopnik je član občinskega sveta, ne velja za pridobivanje sredstev za delovanje zavoda pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe ZIntPK o dolžnosti izogibanja nasprotja interesov oziroma pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka oziroma posla.
Ob upoštevanju tretjega odstavka 35. člena ZIntPK se je v primeru dodeljevanja sredstev za financiranje programov javnega zavoda, katerega zastopnica je članica občinskega sveta, ta občinska svetnica dolžna dosledno izločiti iz vseh postopkov dodeljevanja sredstev in tudi iz obravnave tistega dela proračuna, ki se nanaša na javni zavod kot na samostojnega proračunskega uporabnika.

(odgovor z dne 23.9.2011 št. 001-1/2011-795)

Funkcija nepoklicnega podžupana v smislu tretjega odstavka 27. člena ZIntPK je nezdružljiva s članstvom v organu upravljanja osebe zasebnega prava, če je oseba zasebnega prava (zasebni zavod) nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe in je občina z njo ustanoviteljsko, lastniško, nadzorstveno ali finančno povezana.
Glede navedbe v vašem zadnjem dopisu, da je občina soustanoviteljica zasebnega zavoda, ki ni nosilec javnega pooblastila niti ne opravlja javne službe, je komisija pridobila mnenje Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Iz mnenja izhaja, da je občina lahko soustanoviteljica zasebnega zavoda v smislu 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, v nadaljevanju ZLS) v primeru, če zavod izvaja dejavnosti, ki sodijo med lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), ki so določene z zakonom ali s splošnim aktom občine. V drugih primerih, ko je občina soustanoviteljica zavoda za opravljanje dejavnosti, ki niso opredeljene kot javne službe, če se opravljanje dejavnosti zagotavlja na način in pod pogoji, ki veljajo za javno službo, se v smislu 3. člena Zakona o zavodih šteje, da je takšen zavod javni zavod.
Ob upoštevanju mnenja Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, komisija meni, da v primeru, ko zasebni zavod opravlja dejavnosti v okviru širšega samoupravnega delokroga občine (izvirne naloge), sodijo te dejavnosti med lokalne javne službe, enako velja tudi v primeru, da je zavod ustanovljen za opravljanje dejavnosti, ki niso opredeljene kot javne službe, opravljajo pa se na način in pod pogoji, ki veljajo za javno službo. Glede na navedeno je komisija mnenja, da je v primeru, ko je nepoklicni podžupan član sveta zasebnega zavoda, katerega soustanoviteljica je občina in opravlja dejavnost, skladno s 3. členom Zakona o zavodih ali 21. členom ZLS, podana nezdružljivost funkcije.

(odgovor z dne 22.9.2011 št. 001-1/2011-787)

Sporočamo vam, da se prvi odstavek 27. člena ZIntPK, ki ureja prepoved članstva in dejavnosti uporablja za poklicne funkcionarje. Poklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, razen v društvih, ustanovah in političnih strankah. Za pravilno razumevanje prepovedi je pomembno poznavanje pojmov zastopanja, upravljanja in nadzora in ker jih ZIntPK ne opredeljuje je potrebno njihovo vsebino črpati iz splošne pravne teorije oziroma predpisov in virov, ki področje urejajo. Po oceni Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija) organi upravljanja skladno z ZIntPK niso skupščina, občni zbor, skupni organ in podobni organi, ki so primarno in izključno namenjeni izvrševanju pravic ustanoviteljev posameznega subjekta. V kolikor pa ima skupščina tudi upravljavske ali nadzorne pristojnosti, jo je po ZIntPK treba šteti za organ upravljanja oziroma nadzorni organ. Poklicni funkcionar je torej lahko član skupščine, če ta organ izvaja zgolj ustanoviteljska upravičenja, dejavnost vodenja, nadzora in zastopanja pa izvajajo drugi člani pravne osebe.
Za tolmačenje in razlago ZLS glede pristojnosti Nadzornega odbora občine, je pristojna Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, zato predlagamo, da se za razlago obrnete na pristojno službo (sedaj na pristojno ministrstvo).

(odgovor z dne 21.9.2011 št. 001-1/2011-784)

Vprašanje nezdružljivosti funkcije poslancev, med katere sodi tudi predsednik Državnega zbora, z drugimi funkcijami ureja specialen zakon, to je Zakon o poslancih (Uradni list RS, št. 24/2005 – UPB, 109/2008, 38/2011, dalje ZPos), zato zanje ne veljajo določbe o nezdružljivosti, opredeljene v 26. in 27. členu ZIntPK (ZIntPK se namreč v javnem sektorju po izrecni določbi prvega odstavka 3. člena uporablja le, če drug zakon istih vprašanj ne ureja drugače). Komisija za preprečevanje korupcije je pristojna tolmačiti in razlagati le določbe ZIntPK, ne pa tudi določb ZPos.
Glede na navedeno predlagamo, da se za razlago nezdružljivosti obrnete na Državni zbor oziroma njegovo pristojno delovno telo; zgolj na splošni ravni pa lahko zapišemo, da ZPos v 10. členu določa, da poslanec ne sme biti hkrati član državnega sveta niti ne sme opravljati druge funkcije ali dela v državnih organih ter funkcije župana in podžupana v občini.

(odgovor z dne 13.9.2011 št. 001-1/2011-774)

Zakon o poslancih (Uradni list RS, št. 112/2005 – uradno prečiščeno besedilo, 109/2008 in 112/2005, dalje: ZPos) v 4. členu določa, da poslanec ne sme opravljati funkcije ali dejavnosti, ki po zakonu ni združljiva s funkcijo poslanca. Isti zakon v III. poglavju (10. do 14. člen) vsebuje določbe v zvezi z nezdružljivostjo funkcije poslanca z drugimi funkcijami in dejavnostmi.
Glede na to, da nezdružljivost poslanske funkcije z drugimi funkcijami in dejavnostmi ureja specialen zakon, to je ZPos, za poslance ne veljajo določbe o nezdružljivosti, opredeljene v 26. in 27. členu Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 45/2010, 26/2011, 43/2011, v nadaljevanju ZIntPK). ZIntPK se namreč po izrecni določbi prvega odstavka 3. člena v javnem sektorju uporablja le, če drug zakon istih vprašanj ne ureja drugače. Glede na to, da je vprašanje nezdružljivosti funkcije poslancev urejeno v drugem zakonu (ZPos) in se ZIntPK zanje glede teh vprašanj torej ne uporablja, vam mnenja o dopustnosti oziroma (ne)združljivosti opravljanja funkcije poslanca Državnega zbora in funkcije predsednika zbornice ne moremo izdati, saj je Komisija pristojna le za razlago in tolmačenje ZIntPK (ne pa tudi ZPos).

(odgovor z dne 6.9.2011 št. 001-1/2011-760)

Nezdružljivost funkcije nepoklicnega podžupana z drugimi dejavnostmi ali članstvom v organih upravljanja, nadzora ali zastopanja ureja 27. člen ZIntPK v tretjem odstavku. Po tretjem odstavku 27. člena velja prepoved iz prvega odstavka tega člena glede članstva oziroma opravljanja dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, če je oseba zasebnega prava nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe, tudi za nepoklicne župane in podžupane, ki opravljajo funkcijo v občini, ki je s subjekti iz tega odstavka ustanoviteljsko, lastniško, nadzorstveno ali finančno povezana.
Iz navedene določbe izhaja, da funkcija nepoklicnega župana ali podžupana ni združljiva s članstvom v organu upravljanja osebe zasebnega prava, ki je nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe in je občina z njo ustanoviteljsko, lastniško, nadzorstveno ali finančno povezana.
Občina je ustanoviteljsko povezana z zasebnim zavodom, zato sta v primeru, da je zasebni zavod, v katerem je nepoklicni podžupan član sveta (organa upravljanja), izvajalec javne službe ali nosilec javnega pooblastila, funkcija nepoklicnega podžupana in člana sveta tega zavoda, skladno s tretjim odstavkom 27. člena ZIntPK, nezdružljivi. V primeru nezdružljivosti funkcij je podžupan nezdružljivost dolžan odpraviti skladno z drugim odstavkom 28. člena ZIntPK s podajo odstopne izjave oziroma zahteve za razrešitev članstva.

(odgovor z dne 31.8.2011 št. 001-1/2011-752)

Nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z drugimi dejavnostmi ureja drugi odstavek 27. člena, ki določa, da nepoklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v osebi javnega ali zasebnega prava iz prvega odstavka, če po svoji funkciji opravlja neposredni nadzor nad njihovim delom. Med te osebe ne sodijo društva, ustanove in politične stranke.
Po Zakonu o gasilstvu (Uradni list RS, št. 113/05-uradno prečiščeno besedilo, 120/06, v nadaljevanju: ZGas) je gasilstvo obvezna lokalna javna služba, ki jo izvajajo gasilske organizacije. Gasilske organizacije so prostovoljna gasilska društva in njihove enote, gasilske zveze, poklicne gasilske enote, organizirane kot javni zavod, režijski obrati ali druge organizacijske oblike, ki poklicno opravljajo gasilsko službo. Po 11.c členu ZGas se za zagotavljanje pripravljenosti ter usklajevanje delovanja operativnih gasilskih enot v občini ustanovi poveljstvo občine, ki ga sestavljajo poveljniki prostovoljnih in poklicnih gasilskih enot na območju občine. V občini, v kateri deluje gasilska zveza, ki povezuje le prostovoljne gasilske enote na območju te občine, opravlja poveljstvo gasilske zveze tudi naloge gasilskega poveljstva občine. Gasilski poveljnik občine je član štaba Civilne zaščite občine.
Iz 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 in sprem., v nadaljevanju ZLS) izhaja, da je občinski svet pristojen za sprejem statuta občine in drugih občinskih aktov, prostorskih in drugih planov občine, občinskega proračuna in zaključnega računa, odloča o pridobitvi in odtujitvi glede izvrševanja odločitev občinskega sveta ter odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in statut občine.
Iz določb ZLS o pristojnostih občinskega sveta in določb ZGas, po katerem izvajajo gasilsko službo gasilske organizacije, njihov poveljnik pa vodi strokovno delo gasilske organizacije izhaja, da član občinskega sveta ne opravlja neposrednega nadzora nad delom gasilskih organizacij v občini.
Glede na to, da član občinskega sveta ne opravlja neposrednega nadzora nad delom gasilskih organizacij, poveljnik gasilskih organizacij (gasilskega društva, gasilske zveze, regije) in civilne zaščite v občini pa tudi ne opravlja dejavnosti zastopanja gasilskih organizacij, temveč je v gasilski zvezi zaposlen in opravlja strokovne naloge v teh organizacijah, ni podana nezdružljivost člana občinskega sveta z opravljanjem nalog poveljnika gasilskih organizacij (civilne zaščite, gasilskega društva, gasilske zveze, regije), iz česar izhaja, da je član občinskega sveta lahko poveljnik gasilskega društva, gasilske zveze, regijski poveljnik in poveljnik civilne zaščite.
35. člen ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, v prvem odstavku določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja koncesij med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Po tretjem odstavku 35. člena prepoved poslovanja ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe tega ali drugega zakona o nasprotju interesov in o dolžnosti izogibanju temu nasprotju oziroma pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla.
Iz navedenih določb 35. člena izhaja prepoved poslovanja v postopkih javnega naročanja pri naročanju blaga, storitev ali gradenj, sklepanju javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja koncesij in to med organom, ki posluje po predpisih o javnem naročanju in subjektom, v katerem je funkcionar tega organa udeležen kot poslovodja, zastopnik ali z več kot pet odstotnim deležem pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu, za ostale oblike poslovanja pa omejitve oziroma prepovedi v smislu tretjega odstavka 35. člena ne veljajo, če so dosledno spoštovane določbe o izogibanju nasprotju interesov.
V vašem primeru, ko nastopa v postopku naročanja storitev, ki se nanaša na javno kulturno infrastrukturo kot ponudnik poslovni subjekt, v katerem je član občinskega sveta udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu oziroma je njegov zastopnik, naročnik pa je javni zavod ni podana omejitev oziroma prepoved poslovanja, kar pomeni, da občinski svetnik ali njegov poslovni subjekt lahko opravlja storitve oziroma sodeluje kot izvajalec storitev, ki jih razpiše javni zavod.

(odgovor z dne 23.8.2011 št. 001-1/2011-730)

299.  Nezdružljivost funkcije nepoklicnega podžupana z drugimi dejavnostmi ali članstvom v organih upravljanja, nadzora ali zastopanja ureja tretji odstavek 27. člena ZIntPK. Iz tretjega odstavka 27. člena ZIntPK izhaja, da velja prepoved iz prvega odstavka tega člena glede članstva oziroma opravljanja dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, če je oseba javnega prava nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe, tudi za nepoklicne župane in podžupane, ki opravljajo funkcijo v občini, ki je s subjekti iz tega odstavka ustanoviteljsko, lastniško, nadzorstveno ali finančno povezana.
Iz navedene določbe izhaja, da funkcija nepoklicnega župana ali podžupana ni združljiva s članstvom v organu upravljanja v javnih zavodih in drugih osebah javnega prava ali osebah zasebnega prava, ki je nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe in je občina z njo ustanoviteljsko, lastniško, nadzorstveno ali finančno povezana.
Vaša občina je ustanoviteljica zavoda, v katerem naj bi bil nepoklicni podžupan predsednik sveta tega zavoda. Svet zavoda je organ upravljanja zavoda. Ob upoštevanju tretjega odstavka 27. člena ZIntPK je v navedenem primeru podana nezdružljivost funkcije nepoklicnega podžupana s članstvom v svetu zavoda, kar pomeni, da nepoklicni podžupan ne sme biti hkrati član (in s tem tudi ne predsednik) sveta zavoda, katerega edina ustanoviteljica je občina, v kateri opravlja podžupansko funkcijo.
Glede na to, da sta funkcija nepoklicnega podžupana in članstvo v svetu zavoda, katerega ustanoviteljica je občina, medsebojno nezdružljivi, je dolžan podžupan, ki opravlja funkcijo predsednika sveta zavoda, nemudoma podati odstopno izjavo oziroma zahtevo za razrešitev članstva v svetu javnega zavoda.

(odgovor z dne 17.8.2011 št. 001-1/2011-718)

Prvi odstavek 26. člena ZIntPK določa, da poklicni funkcionar ob javni funkciji ne sme opravljati poklicne ali druge dejavnosti, namenjene pridobivanju dohodka ali premoženjske koristi. V drugem in tretjem odstavku so urejene izjeme od splošne prepovedi opravljanja pridobitne dejavnosti. Takšne dejavnosti, za katere veljajo popolne izjeme so športna, publicistična, vodenje kmetije in upravljanje z lastnim premoženjem. Dejavnosti, ki tudi pomenijo izjemo od splošne prepovedi in o opravljanju katerih mora poklicni funkcionar obvestiti komisijo so: pedagoška, znanstvena, raziskovalna, umetniška in kulturna dejavnost.
Po četrtem odstavku 26. člena ZIntPK Komisija lahko poklicnemu funkcionarju dovoli tudi opravljanje poklicne ali druge dejavnosti, namenjene pridobivanju dohodka, pri čemer komisija upošteva javni interes ter stopnjo tveganja, da bi opravljanje te dejavnosti vplivalo na objektivno in nepristransko opravljanje funkcije ali ogrozilo njeno integriteto.
Ob upoštevanju navedenih določb, poklicni funkcionar ne sme opravljati poklicne ali druge dejavnosti, ki niso zajete med zakonsko določenimi izjemami iz drugega odstavka 26. člena.
V zvezi z vašim vprašanjem, ali lahko zgradite sončno elektrarno in prodajate električno energijo kot samostojni podjetnik, komisija meni, da sodi prodaja električne energije med dejavnosti, namenjene pridobivanju dohodka, za katero je določena prepoved opravljanja in ne med zakonske izjeme, kot n.pr. vodenje kmetije, na katero se v dopisu sklicujete. Ob upoštevanju prvega odstavka 26. člena ZIntPK torej velja načelna prepoved opravljanja dejavnosti prodaje električne energije s strani poklicnega funkcionarja (vključno s poklicnim županom).
Pri tem vas seznanjamo, da lahko skladno s četrtim odstavkom 26. člena ZIntPK za opravljanje dejavnosti prodaje električne energije preko lastne sončne elektrarne, zaprosite komisijo za izdajo dovoljenja. Postopek za izdajo dovoljenja se začne na vašo prošnjo, v kateri morate navesti upravičene razloge, zakaj želite poleg javne funkcije opravljati še pridobitno dejavnost in izkazati relevantna dejstva v zvezi s tem. Komisija v postopku presoje in odločanju upošteva javni interes ter stopnjo tveganja, da bi opravljanje dodatne dejavnosti vplivalo na objektivno in nepristransko opravljanje javne funkcije ali ogrozilo njeno integriteto.
Kar se tiče začasne prepovedi poslovanja po prenehanju funkcije, prvi odstavek 36. člena določa, da v roku dveh let po prenehanju funkcije bivši funkcionar v razmerju do organa, pri katerem je opravljal svojo funkcijo, ne sme nastopiti kot predstavnik poslovnega subjekta, ki s tem organom ima ali vzpostavlja poslovne stike.
Iz navedene določbe izhaja, da v poslih, ki jih sklepata organ in poslovni subjekt, v katerem kot predstavnik tega subjekta sodeluje bivši funkcionar organa, ta funkcionar ne sme nastopiti do organa v vlogi predstavnika poslovnega subjekta. Sklenitev posla med organom in poslovnim subjektom, v katerem nastopa kot zastopnik bivši funkcionar, je sicer možna, vendar pod pogojem, da poslovodenje oziroma zastopanje subjekta v konkretnem primeru prevzame nekdo drug.
V vašem primeru lahko sklene občina pogodbo o financiranju dejavnosti z društvom, katerega predsednik je bivši občinski svetnik in od njegovega prenehanja funkcije še nista pretekli dve leti pod pogojem, da predsednik društva za sklenitev pogodbe pooblasti drugo osebo, ki bo zastopala društvo pri tem poslu.

(odgovor z dne 17.8.2011 št. 001-1/2011-717)

Komisija za preprečevanje korupcije (dalje komisija) je pri odgovoru na vaša vprašanja izhajala iz določb ZIntPK o nasprotju interesov ter o nezdružljivosti funkcij in določb Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07, 76/08, 79/08, 51/10, v nadaljevanju ZLS).
Kar se tiče vprašanja o (ne)združljivosti funkcij z drugimi dejavnostmi nepoklicnega funkcionarja (člana občinskega sveta), to materijo ureja drugi odstavek 27. člena ZIntPK, ki določa, da nepoklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v osebi javnega ali zasebnega prava iz prvega odstavka, če po svoji funkciji opravlja nadzor nad njihovim delom. Po prvem odstavku 27. člena med te osebe ne sodijo društva, ustanove in politične stranke. Nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z drugimi funkcijami in dejavnostmi ureja tudi 37. b člen ZLS, ki v drugem odstavku določa, da funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem svetu in delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
ZIntPK članstvo v društvih in organih društev nepoklicnim funkcionarjem torej dovoljuje brez omejitev, pa tudi sicer komisija za javna naročila ne sodi med organe iz drugega odstavka 27. člena, nad katerimi bi občinski svet po svoji funkciji opravljal neposredni nadzor nad njihovim delom, niti med naloge, ki so po ZLS nezdružljive s funkcijo člana občinskega sveta. To pomeni, da ni podana nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta članstvom v komisiji za javna naročila in tudi ne s članstvom v društvu ali zastopanjem društva, iz česar izhaja, da je član občinskega sveta lahko član komisije za javna naročila, član športnega društva in tudi predsednik društva.

(odgovor z dne 6.7.2011 št. 001-1/2011-615)

Nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z drugimi dejavnostmi primarno ureja 37.b člen Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/08, 51/10, v nadaljevanju ZLS), ki v drugem odstavku določa, da funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. 27. člen ZIntPK, ki ureja nezdružljivost funkcij z drugimi dejavnostmi, v drugem odstavku določa, da nepoklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v osebi javnega ali zasebnega prava iz prvega, če po svoji funkciji opravlja nadzor nad njihovim delom. Med te osebe ne sodijo društva, ustanove in politične stranke.
Po 29. členu ZLS je občinski svet pristojen za sprejem statuta občine, odlokov ter drugih občinskih aktov, prostorskih in drugih planov razvoja občine, občinskega proračuna in zaključnega računa, odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, izvaja kadrovske naloge, nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta ter odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in statut občine.
Glede na to, da član občinskega sveta (nepoklicni funkcionar) ne opravlja neposrednega nadzora nad delom zavodov in da so društva izrecno izvzeta od subjektov, za katere velja nezdružljivost, ni podana nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z dejavnostjo zastopanja, iz česar izhaja, da je član občinskega sveta lahko predsednik društva in direktor zavoda, ki ga je ustanovila občina.
Glede dodeljevanja sredstev iz občinskega proračuna za delovanje športnih društev in zavoda, katerih zastopnik je član občinskega sveta, vas komisija opozarja na določbe tretjega odstavka 35. člena ZIntPK o omejitvah poslovanja in z njim povezano nasprotje interesov. V smislu tretjega odstavka 35. člena prepoved poslovanja med občino in društvom, katerega zastopnik je član občinskega sveta ne velja za pridobivanje sredstev, ki ni zajeto v prvem odstavku tega člena (sem sodijo javna naročila, koncesije in sklepanje javno-zasebnega partnerstva) pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe ZIntPK o dolžnosti izogibanja nasprotju interesov oziroma pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla.
Ob upoštevanju tretjega odstavka 35. člena ZIntPK se je v primeru dodeljevanja sredstev za financiranje programov športnih društev in zavoda, katerih zastopnik je član občinskega sveta, ta občinski svetnik dolžan dosledno izločiti iz vseh postopkov dodeljevanja sredstev in tudi iz obravnave tistega dela proračuna, ki se nanaša na društvo ali zavod kot samostojnega proračunskega uporabnika.
V zvezi z vprašanjem o nezdružljivosti člana oziroma predsednika nadzornega odbora občine z drugimi dejavnostmi vam sporočamo, da ZIntPK ureja področje nezdružljivosti funkcij le za funkcionarje (poklicne in nepoklicne), med katere pa člani nadzornih odborov občine ne sodijo. Vprašanje nezdružljivosti članov nadzornih odborov z opravljanjem drugih funkcij ali dejavnosti ureja izključno le ZLS, za katerega razlago komisija ni pristojna, zato vam predlagamo, da se s tem vprašanjem obrnete na za to pristojen organ, to pa je Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko (sedaj pristojno ministrstvo).

(odgovor z dne 4.7.2011 št. 001-1/2011-596)

Komisija je pri odgovoru na vaša vprašanja izhajala iz določb Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 67/08, 79/08, 51/10, v nadaljevanju ZLS in določb ZIntPK, ki urejajo nezdružljivost funkcij in omejitve poslovanja.
Nezdružljivost funkcije podžupana z drugimi funkcijami in dejavnostmi primarno ureja 37. b člen ZLS, ki v drugem odstavku določa, da funkcija podžupana ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru ali delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. Te druge funkcije oziroma dejavnosti so za nepoklicne župane in podžupane opredeljene v tretjem odstavku 27. člena ZIntPK. Tretji odstavek 27. člena ZIntPK določa, da prepoved iz prvega odstavka tega člena glede članstva oziroma opravljanja dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega in zasebnega prava, če je oseba zasebnega prava nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe, velja tudi za nepoklicne župane in podžupane, ki opravljajo funkcijo v občini, ki je s subjekti iz tega odstavka ustanoviteljsko, lastniško, nadzorstveno ali finančno povezana.
Iz navedene določbe izhaja, da funkcija nepoklicnega podžupana ni združljiva s članstvom v organu upravljanja javnega zavoda in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, če je oseba zasebnega prava nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe in je občina z njo ustanoviteljsko , lastniško, nadzorstveno ali finančno povezana.
Ob upoštevanju navedenih določb sta funkciji podžupana in članstvo v svetu zavoda oziroma opravljanje dejavnosti upravljanja v zavodu, ki ga je ustanovila občina, nezdružljivi. Podžupan je bil nezdružljivost dolžan odpraviti skladno z drugim odstavkom 28. člena ZIntPK s podajo odstopne izjave s funkcije oziroma zahteve za razrešitev članstva, tako da mu le to v 30 dneh od imenovanja na funkcijo preneha. Komisija opozarja na prehodno določbo 83. člena ZIntPK, ki je podaljšala rok za odpravo nezdružljivosti za tiste nepoklicne župane/podžupane, ki so opravljali to funkcijo skupaj s članstvom že pred uveljavitvijo ZIntPK (5.6.2010).
Situacije, v katero je zašel podžupan, ko je kot član sveta zavoda sodeloval v postopku izbire direktorja zavoda, ZIntPK ne ureja, zato vam na vprašanje, ali to dejstvo vpliva na postopek izbire ne moremo odgovoriti. Lahko vam le svetujemo, da se s tem vprašanjem obrnete na ministrstvo oziroma inšpekcijske službe, ki opravljajo nadzor s področja dejavnosti zavoda, v katerem je do navedene situacije prišlo.
Nezdružljivost funkcij z drugimi dejavnostmi v smislu 27. člena ZIntPK velja le za funkcionarje (v občini so to župan, podžupan in člani občinskega sveta) in se ne širina njihove družinske člane, iz česar izhaja, da v primeru, ko je žena župana občine direktorica zavoda, katerega ustanoviteljica je občina, ni podana nezdružljivost funkcij. V navedenem primeru pa lahko nastopijo pri pridobivanju občinskih sredstev za poslovanje zavoda omejitve poslovanja, ki jih določa 35. člen ZIntPK, in z njimi povezano nasprotje interesov. V smislu tretjega odstavka 35. člena prepoved poslovanja med občino in zavodom, katere ustanoviteljica je občina, ne velja za pridobivanje občinskih sredstev, ki ni zajeto v prvem odstavku tega člena (sem sodijo javna naročila, koncesije in sklepanje javno-zasebnega partnerstva), pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe ZIntPK o dolžnosti izogibanja nasprotju interesov oziroma pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla. Če funkcionar oziroma njegov družinski član krši določbe o izogibanju nasprotju interesov oziroma o dolžni izločitvi, nastopijo posledice kot v primeru prepovedi poslovanja, te pa so po sedmem odstavku 35. člena ničnost pogodbe ali drugih oblik pridobivanja sredstev.
Za pravno veljavnost dodeljevanja občinskih sredstev za poslovanje zavoda, v katerem opravlja naloge direktorice žena župana občine, se je župan občine v smislu tretjega odstavka 35. člena torej dolžan dosledno izločiti iz vseh postopkov dodeljevanja sredstev in tudi iz obravnave tistega dela proračuna, ki se nanaša na ta zavod kot samostojnega proračunskega uporabnika; izločiti pa se mora tudi iz postopka podpisa pogodbe o dodelitvi sredstev ter zanj pooblasti podžupana občine.

(odgovor z dne 28.6.2011 št. 001-1/2011-584)

Nezdružljivost funkcije župana z drugimi funkcijami in dejavnostmi primarno ureja 37. b člen Zakona o lokalno samoupravi, ki v prvem odstavku določa, da funkcija župana ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta in podžupana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. Te druge funkcije oziroma dejavnosti so opredeljene v prvem odstavku 27. člena, ki določa, da poklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, razen v društvih, ustanovah in političnih strankah. Skladno s prvim odstavkom 27. člena ZIntPK poklicni funkcionar (v vašem primeru župan) ne sme biti član nadzornega organa v nobeni pravni osebi javnega ali zasebnega prava.
Glede na to, da je Sklad pravna oseba, funkcija poklicnega župana ni združljiva s funkcijo člana nadzornega odbora v tem skladu, kar pomeni, da mora župan skladno z 28. členom ZIntPK odpraviti nezdružljivost v 30 dneh od imenovanja oziroma izvolitve na položaj župana občine.

(odgovor z dne 16.5.2012 št. 06240-1/2012-80)

Komisija je pri odgovoru izhajala iz določb veljavnega Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 20/2011, v nadaljevanju: ZSRR-2).
11. člen ZSRR-2 v četrtem odstavku določa, da so člani razvojnega sveta predstavniki občin, predstavniki gospodarstva v regiji in predstavniki nevladnih organizacij. Četrti odstavek tega istega člena določa tudi, da se predstavnike občin voli izmed izvoljenih občinskih funkcionarjev, med katere sodi tudi župan. Da je župan lahko član razvojnega sveta, torej izhaja iz 11. člena ZSRR-2. To ob upoštevanju določbe prvega odstavka 3. člena ZIntPK, po kateri ta zakon velja za javni sektor le, če drug zakon vprašanj, ki so urejena s tem zakonom, ne ureja drugače, pomeni, da je funkcija župana združljiva s funkcijo člana razvojnega sveta. Tudi sicer se določbe ZIntPK, ki urejajo nezdružljivost funkcij z dejavnostjo upravljanja, nadzora in zastopanja (27. člen ZIntPK) v osnovi nanašajo na pravne osebe.

(odgovor z dne 10.5.2012 št. 06240-1/2012-75)

Ker iz vašega vprašanja ne izhaja, kdaj je bila koncesionarki podeljena koncesija, bi uvodoma želeli opozoriti na novo ureditev, ki se tiče tudi podeljevanja koncesij, saj ZIntPK, ki velja od 5.6.2010, za določene primere uzakonja absolutno prepoved podelitve koncesije – v konkretnem primeru zaradi omejitev v 35. členu ZIntPK občina funkcionarju (npr. občinskemu svetniku), ki v tej občini opravlja funkcijo, ne sme podeliti koncesije; posledica kršitve te prepovedi je ničnost pravnega posla. Koncesije, podeljene pred uveljavitvijo ZIntPK (torej pred 5.6.2010) ostanejo v veljavi do izteka.
Za občinsko svetnico je pri institutu nezdružljivosti funkcij relevanten drugi odstavek 27. člena ZIntPK, ki določa, da nepoklicni funkcionar (občinska svetnica) ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v osebi javnega ali zasebnega prava iz prvega odstavka tega člena, če po svoji funkciji opravlja neposredni nadzor nad njihovim delom. Med te osebe ne sodijo društva, ustanove in politične stranke. Občinski svet ne opravlja neposrednega nadzora nad delom sveta zdravstvenega zavoda, kar pomeni, da je glede na določbe ZIntPK funkcija občinske svetnice združljiva z imenovanjem v svet zdravstvenega zavoda, ne glede na opravljanje koncesije v tem zdravstvenem zavodu. Do vprašanja, ali je takšno imenovanje sporno z vidika drugih predpisov, ki urejajo opravljanje zdravstvene dejavnosti oziroma podeljevanje koncesij, pa se komisija ne more opredeljevati, zato svetujemo, da o tem pridobite mnenje pristojnega ministrstva.
Mora pa občinska svetnica, kot uradna oseba v skladu z ZIntPK,v vsakem trenutku paziti na določbe o dolžnem izogibanju nasprotju interesov. Nasprotje interesov je v 12. točki 4. člena ZIntPK definirano kot »okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog.« Zasebni interes pa je v zakonu (13. točka 4. člena ZIntPK) opredeljen kot »premoženjska ali nepremoženjska korist za uradno osebo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi uradna oseba ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike«.
Skladno s tem mora biti občinska svetnica v občinskem svetu izločena iz postopkov, razprav ali odločanja, v katerih bi se izrazilo nasprotje interesov, torej v primerih, ko bi občinski svet odločal o vprašanjih, povezanih z zdravstvenim zavodom, v katerem je občinska svetnica članica sveta zavoda, če bi v konkretnem primeru glede na vsebino odločanja in vse okoliščine primera obstajal tudi kakšen njen zasebni interes, kot je definiran in pojasnjen v prejšnjem odstavku.
Poleg tega imajo status uradne osebe po ZIntPK tudi člani sveta zavoda, kar pomeni, da mora biti članica sveta javnega zavoda, ki kot koncesionarka izvaja dejavnost v tem zavodu, na svetu zavoda izločena iz vseh faz postopka oziroma se vzdržati vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na potek postopkov, kadar se na svetu zavoda razpravlja ali odloča o zadevah, ki se nanašajo na njeno dejavnost, ki jo opravlja kot koncesionarka (na primer urejanje najemnega razmerja ipd.). Prav tako mora biti članica sveta zavoda izločena oz. ne sme odločati, kadar bi bili interesi občine, ki jo zastopa v svetu javnega zavoda, drugačni od interesov, ki jih ima kot koncesionarka. Ker lahko pogosto dolžno izločanje (bodisi samoiniciativno, bodisi po odločitvi predsednika sveta zavoda) člana sveta javnega zavoda ohromi delo tega organa, v zvezi s tem priporočamo, da občina ustanoviteljica vnaprej oceni možnosti za nastanek nasprotja interesov in v svete javnih zavodov ali na druge položaje ne imenuje oseb, ki bi lahko zastopale tudi interese, drugačne od interesov občine ustanoviteljice, ali bi morale biti zaradi vnaprej poznanih okoliščin, ki pomenijo njihov zasebni interes, prepogosto izločene iz odločanja v svetu javnega zavoda.

(odgovor z dne 9.5.2012 št. 06240-1/2012-74)

Funkcionar, ki svojo funkcijo opravlja nepoklicno (občinski svetnik), ne sme opravljati dejavnosti zastopanja oziroma biti član organov upravljanja ali nadzora v enakem krogu subjektov, kot za poklicne funkcionarje določa prvi odstavek 27. člena ZIntPK (se pravi v gospodarski družbi, v gospodarskem interesnem združenju, v zadrugi, v javnem zavodu, v javni agenciji in drugi osebi javnega ali zasebnega prava, z izjemo društev, ustanov in političnih strank), vendar le, če po svoji funkciji opravlja neposredni nadzor nad njihovim delom. Občinski svetnik je torej lahko predsednik društva, ne glede na to, da se društvo financira iz občinskega proračuna in v opisanem primeru torej ne gre za nezdružljivost in s tem za koruptivno ravnanje v smislu določb ZIntPK.
Mora pa občinski svetnik, kot uradna oseba, v skladu z ZIntPK paziti na določbe o nasprotju interesov. Nasprotje interesov je v 12. točki 4. člena ZIntPK definirano kot »okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog.« Zasebni interes pa je v zakonu (13. točka 4. člena ZIntPK) opredeljen kot »premoženjska ali nepremoženjska korist za uradno osebo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi uradna oseba ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike.«. Skladno s tem se mora občinski svetnik izločiti iz vseh faz postopka oziroma se vzdržati vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na potek postopkov, kadar se v občinskem svetu razpravlja ali odloča o zadevah, ki se nanašajo na društvo, katerega predsednik je občinski svetnik.

(odgovor z dne 7.5.2012 št. 06240-1/2012,70)

Prvi odstavek 27. člena ZIntPK, določa, da poklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, razen v društvih, ustanovah ali političnih strankah.
V primeru, ko podžupan opravlja svojo funkcijo nepoklicno, je zanj relevanten tretji odstavek 27. člena ZIntPK, ki določa, da prepoved iz prvega odstavka tega člena glede članstva oziroma opravljanja dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, če je oseba zasebnega prava nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe, velja tudi za nepoklicne župane in podžupane, ki opravljajo funkcijo v občini, ki je s subjekti iz tega odstavka ustanoviteljsko, lastniško, nadzorstveno ali finančno povezana. V primeru, da družba X d.d. ni nosilec javnega pooblastila oziroma izvajalec javne službe, je funkcija nepoklicnega podžupana združljiva s članstvom v nadzornem svetu družbe.

(odgovor z dne 24.4.2012 št. 06240-1/2012,65)

Prvi odstavek 27. člena ZIntPK določa, da poklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, razen v društvih, ustanovah in političnih strankah. Nadalje tretji odstavek določa, da prepoved iz prvega odstavka tega člena glede članstva oziroma opravljanja dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, če je oseba zasebnega prava nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe, velja tudi za nepoklicne župane in podžupane, ki opravljajo funkcijo v občini, ki je s subjekti iz tega odstavka ustanoviteljsko, lastniško, nadzorstveno ali finančno povezana.
V kolikor je občina ustanoviteljsko, lastniško, nadzorstveno ali finančno povezana z javnim skladom za podporo malega gospodarstva, podžupan ne more hkrati opravljati v tem javnem skladu tudi funkcije direktorja.

(odgovor z dne 11.4.2012 št. 06240-1/2012,56)

Komisija je vprašanja o nezdružljivosti funkcij občinskih funkcionarjev pristojna razlagati le z vidika določb ZIntPK, ki v smislu 3. člena velja v primeru, če drug zakon vprašanj ne ureja drugače. Nezdružljivost funkcij župana in podžupana z drugimi funkcijami in deli v občinski upravi oziroma službi ožjega dela občine ureja Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 67/08, 79/08, 51/10, v nadaljevanju: ZLS), predvsem njegov 37.b člen, določbe ZIntPK pa se uporabljajo le za opravljanje drugih dejavnosti, ki v ZLS niso navedene.

Po 37.b členu ZLS funkcija župana ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta in podžupana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. Isti člen v drugem odstavku določa, da funkcija podžupana ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. Po neobvezujočem mnenju komisije to pomeni – izhajajoč iz omenjene določbe – da prenos nalog iz pristojnosti direktorja občinske uprave (gre za naloge v zvezi z načrtovanjem in vodenjem dela občinske uprave, organizacije in koordinacije dela ipd.) na županjo, ni v skladu z veljavno zakonodajo. Kar se tiče članstva v krajevni skupnosti, pa je odgoovor – ponovno po neobvezujočem mnenju komisije – odvisen od tega, ali županja v ožjem delu občine (krajevni skupnosti) opravlja kakšno delo.

Ponovno poudarjamo, da se vaš primer oziroma vprašanja nanašajo na materijo, ki jo ureja ZLS, katerega razlaga in tolmačenje (pa tudi ukrepanje v primeru kršitev) ni v pristojnosti komisije. Zato vam svetujemo, da se s temi vprašanji obrnete na pristojno Ministrstvo za pravosodje in javno upravo (tudi vprašanje o prenosu odločanja na I. in II. stopnji po Zakonu o splošnem upravnem postopku je v pristojnosti tega ministrtva), kjer vam bodo lahko posredovali uradno oziroma obvezujočo razlago ter pojasnili tudi, kakšne so možnosti ukrepanja v primeru kršitve določb ZLS in ZUP.

odgovor z dne 5.7.2012 št. 06244-8/2012-2)

Komisija je vprašanja o nezdružljivosti funkcij občinskih funkcionarjev pristojna razlagati le z vidika določb ZIntPK, ki v smislu 3. člena velja v primeru, če drug zakon teh vprašanj ne ureja drugače. Nezdružljivost funkcij občinskega svetnika z drugimi funkcijami in deli v občinski upravi oziroma službi ožjega dela občine ureja Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 67/08, 79/08, 51/10, v nadaljevanju: ZLS), predvsem njegov 37.b člen, določbe ZIntPK pa se uporabljajo le za opravljanje drugih dejavnosti, ki v ZLS niso navedene.

Po 37.b členu ZLS funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih javni uslužbenci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine. Po neobvezujočem mnenju komisije to pomeni – izhajajoč iz omenjene določbe – da hkratno opravljanje funkcije člana občinskega sveta in direktorja zdravstvenega doma ni sporno oziroma ni v nasprotju z določbami zakona, poudarjamo pa, da gre v tem delu za materijo, ki jo ureja ZLS, katerega razlaga in tolmačenje (pa tudi ukrepanje v primeru kršitev) ni v pristojnosti komisije, temveč Ministrstva za pravosodje in javno upravo.

Tudi z vidika določb ZIntPK hkratno opravljanje funkcij občinskega svetnika in direktorja zdravstvenega doma ni sporno, saj ne gre za nezdružljivi funkciji. Drugi odstavek 27. člena ZIntPK določa, da nepoklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v osebi javnega ali zasebnega prava, če po svoji funkciji opravlja neposredni nadzor nad njihovim delom, kar pa v konkretnem primeru ni izkazano, saj občinski svetnik po svoji funkciji – klub temu, da je občina ustanoviteljsko povezana z zavodom – ne vrši nadzora nad delom zavoda. Je pa direktor zdravstvenega zavoda skladno z 10. točko 4 člena ZIntPK uradna oseba, za katero velja dolžnost izogibanja nasprotju interesov. 12. točka 4. člena ZIntPK nasprotje interesov opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK).

Razlaga vprašanja, ki se nanaša na dodelitev koncesije, ne sodi v pristojnost komisije, temveč Ministrstva za zdravje, zato vam svetujemo, da se s tem vprašanjem obrnete na njihove pristojne službe.

Odgovor z dne 25.09.2012 št. 06240-1/2012-124

Komisija je vprašanja o nezdružljivosti funkcij občinskih funkcionarjev pristojna razlagati le z vidika določb ZIntPK, ki v smislu 3. člena velja v primeru, če drug zakon teh vprašanj ne ureja drugače. Nezdružljivost funkcij župana in podžupana z drugimi funkcijami in deli v občinski upravi oziroma službi ožjega dela občine ureja Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 67/08, 79/08, 51/10, v nadaljevanju: ZLS), predvsem njegov 37.b člen, določbe ZIntPK pa se uporabljajo le za opravljanje drugih dejavnosti, ki v ZLS niso navedene.

Po 37.b členu ZLS funkcija podžupana ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. Po neobvezujočem mnenju komisije to pomeni – izhajajoč iz omenjene določbe – da nepoklicni podžupan ne sme biti zaposlen v kabinetu župana kot vodja protokola. Vendar pa ponovno poudarjamo, da se vaše vprašanje nanaša na materijo, ki jo ureja ZLS, katerega razlaga in tolmačenje (pa tudi ukrepanje v primeru kršitev) ni v pristojnosti komisije, zato vam svetujemo, da se s tem vprašanjem obrnete na pristojno Ministrstvo za pravosodje in javno upravo, kjer vam bodo lahko posredovali uradno oziroma obvezujočo razlago ter pojasnili, kakšne so možnosti ukrepanja v primeru kršitve določb ZLS.
Obseg prepovedi članstva in dejavnosti za nepoklicne funkcionarje pa urejata drugi in tretji odstavek 27. člena ZIntPK. Medtem kot se drugi odstavek nanaša na vse nepoklicne funkcionarje, je tretji odstavek omejen izključno na nepoklicne župane in nepoklicne podžupane.
Funkcionar, ki funkcijo opravlja nepoklicno, ne sme opravljati dejavnosti zastopanja oziroma biti član organov upravljanja in nadzora v gospodarskih družbah, v gospodarskem interesnem združenju, v zadrugi, v javnem zavodu, v javni agenciji in v drugi osebi javnega ali zasebnega prava, z izjemo društev, ustanov in političnih strank), vendar le, če po svoji funkciji opravlja neposredni nadzor nad njihovim delom. Navedeno pravilo je v določenem delu postroženo v primeru nepoklicnih županov in podžupanov. Ti funkcionarji ne glede na možnost dejanskega (neposrednega) nadzora nad posameznim subjektom ne smejo opravljati dejavnosti zastopanja oziroma biti člani organov upravljanja ali nadzora v naslednjih subjektih, če je posamezen subjekt ustanoviteljsko, lastniško, nadzorstveno ali finančno povezan z občino, v kateri nepoklicni podžupan opravlja svojo funkcijo:

– v javnih zavodih,
– v javnih skladih,
– v javnih agencijah,
– v drugih osebah javnega prava in
– v osebah zasebnega prava, ki so nosilci javnega pooblastila ali izvajalci javne službe.

Konkretneje to pomeni, da nepoklicni podžupan lahko opravlja dejavnost zastopanja (npr. kot direktor) ali je član upravljavskega ali nadzornega organa javnega zavoda ali katerega drugega izmed naštetih subjektov, če ta zavod oziroma subjekt na noben način ni povezan z občino, v kateri podžupan opravlja funkcijo, se pravi, da ta občina ni med (so)ustanovitelji, nima lastniškega deleža, niti nadzorne funkcije nad delovanjem zavoda ali drugega subjekta in tudi ne posluje s tem subjektom, niti ne vstopa v nobena druga finančna razmerja z njim. Če med občino in tem subjektom obstaja katera od navedenih povezav, nepoklicni podžupan ne sme opravljati dejavnosti zastopanja oziroma biti član upravnega ali nadzornega organa tega subjekta. Ker ne razpolagamo s podatkom za kateri javni zavod gre v vašem primeru, vam konkretnejšega odgovora na vaše vprašanje ne moremo podati.

Za lažje razumevanje instituta nezdružljivosti funkcij, kot jo ureja ZIntPK in ki je v pristojnosti komisije, prilagamo sistemsko pojasnilo o nezdružljivosti funkcije z opravljanjem pridobitne dejavnosti in o prepovedi članstva in dejavnosti po ZIntPK ter Tabelo nezdružljivosti funkcij za funkcionarje. Opozarjamo pa tudi na Pojasnilo v zvezi z uporabo prehodne določbe – tretjega odstavka 83. člena ZIntPK, kjer lahko prav tako najdete dodatne informacije v zvezi s prakso uporabe ZIntPK na področju nezdružljivosti funkcij. Vsa pojasnila so sicer dostopna tudi na spletnih straneh komisije (http://www.kpk-rs.si).

Odgovor z dne 25.09.2012 št. 06240-1/2012-123

Določbe ZIntPK, ki urejajo nezdružljivost opravljanja funkcije, se uporabljajo samo za funkcionarje, ki so opredeljeni v 6. točki 4. člena ZIntPK (članov nadzornih svetov občine med njimi ni). Skladno z določbami Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB, 76/2008, 79/2009 in 51/2010) so občinski funkcionarji: župan, podžupan in občinski svetniki.

Funkcionar, ki svojo funkcijo opravlja nepoklicno (podžupan oziroma občinski svetnik), ne sme opravljati dejavnosti zastopanja oziroma biti član organov upravljanja ali nadzora v enakem krogu subjektov, kot za poklicne funkcionarje določa prvi odstavek 27. člena ZIntPK (se pravi v gospodarski družbi, v gospodarskem interesnem združenju, v zadrugi, v javnem zavodu, v javni agenciji in drugi osebi javnega ali zasebnega prava, z izjemo društev, ustanov in političnih strank), vendar le, če po svoji funkciji opravlja neposredni nadzor nad njihovim delom. Občinski svetnik (podžupan) je torej lahko predsednik društva, ne glede na to, da se društvo financira iz občinskega proračuna in v opisanem primeru torej ne gre za nezdružljivost in s tem za koruptivno ravnanje v smislu določb ZIntPK.

Sta pa oba – tako občinski svetnik (podžupan) kot tudi član nadzornega odbora občine v skladu z 10. točko 4. člena ZIntPK uradni osebi, za kateri velja dolžnost izogibanja nasprotju interesov. 12. točka 4. člena ZIntPK nasprotje interesov opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). Da se izogneta morebitnemu nasprotju interesov, se morata oba (član nadzornega odbora, ki je najvišji organ nadzora javne porabe v občini ter občinski svetnik) izločiti iz postopkov nadzora oziroma odločanja, ki se kakorkoli nanašajo na društvo, katerega računovodja oziroma predsednik sta, saj bi se v nasprotnem primeru utegnil ustvariti najmanj videz, da svojih javnih nalog v nadzornem odboru občine oziroma v občinskem svetu/občini v delu, ki se nanaša na to društvo, ne opravljata nepristransko in objektivno oziroma da pri tem delujeta v korist »svojega« društva.

Poleg navedenega moramo opozoriti še na določbe ZIntPK o omejitvah poslovanja. Prvi odstavek 35. člena ZIntPK določa, da organ ali organizacija javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva, ne sme naročati blaga, storitev ali gradenj, sklepati javno-zasebnih partnerstev ali podeliti posebnih ali izključnih pravic s subjektom, v katerih je funkcionar (občinski svetnik, podžupan, župan), ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član v subjektu udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Nadalje tretji odstavek določa, da prepoved poslovanja v obsegu, ki ga določa prvi odstavek ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da so ob tem dosledno spoštovane zgoraj omenjene določbe ZIntPK ali drugega zakona o nasprotju interesov in dolžnosti izogibanja temu nasprotju. Občina pri društvu, katerega predsednik je občinski svetnik ali podžupan, torej ne sme naročati blaga, storitev ali gradenj, niti s tem društvom ne sme vstopiti v nobeno obliko javno – zasebnega partnerstva; lahko pa na podlagi zakona ali preko razpisov financira to društvo, vendar mora biti predsednik društva, ki je hkrati občinski funkcionar, dosledno izločen iz vseh faz postopka, povezanega z občinskim financiranjem tega društva.

Odgovor z dne 12.09.2012 št. 06240-1/2012-118

Nezdružljivost člana občinskega sveta z drugimi funkcijami ali dejavnostmi primarno ureja 37. b člen ZLS, ki v drugem odstavku določa, da funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi dejavnostmi, za katere tako določa zakon. Ta zakon je ZIntPK, ki v drugem odstavku 27. člena določa, da nepoklicni funkcionar (član občinskega sveta) ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v pravni osebi javnega ali zasebnega prava, če po svoji funkciji opravlja nadzor nad delom te pravne osebe (med te osebe ne sodijo društva, ustanove in politične stranke).

Po oceni komisije član občinskega sveta kot nepoklicni funkcionar ne opravlja neposrednega nadzora nad delom osnovne šole (javnega zavoda). To pomeni, da ni podana nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z delom ravnatelja osnovne šole, iz česar izhaja, da je član občinskega sveta občine lahko ravnatelj osnovne šole, ki jo sofinancira občina, v kateri opravlja občinski svetnik svojo funkcijo.

Ne glede na to, da sta navedeni funkciji združljivi, pa opozarjamo na možnost nastanka nasprotja interesov pri članu občinskega sveta, ki je hkrati ravnatelj osnovne šole. V smislu 12. točke 4. člena ZIntPK so nasprotje interesov okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Ob upoštevanju navedene določbe bi nasprotje interesov lahko nastalo pri članu občinskega sveta v primeru, da bi kakorkoli sodeloval v postopku predlaganja ali odločanja o dodeljevanju sredstev osnovni šoli, v kateri opravlja naloge ravnatelja. Nasprotje interesov torej nastane, če član občinskega sveta sodeluje v katerikoli fazi postopka, v kateri obstaja možnost, da svoje funkcije ne bo opravljal objektivno in nepristransko, ampak bo deloval v korist javnega zavoda, v katerem zaseda položaj ravnatelja. Da bi se izognil morebitnemu nasprotju interesov, mora biti član občinskega sveta izločen iz postopka obravnave in glasovanja občinskega sveta o dodeljevanju sredstev osnovni šoli, v kateri je ravnatelj. Prav tako se je dolžan izločati iz drugih postopkov in zadev iz pristojnosti občinskega sveta, ki bi se nanašali na osnovno šolo, v kateri je ravnatelj.

Ali se lahko ravnatelj odpove pozivu OVK, ni materija, ki bi jo urejal ZIntPK, zato vam predlagamo, da se za pojasnilo v tem delu obrnete na Ministrstvo za pravosodje in javno upravo (bivšo SVLR).

Odgovor poslan dne 13.11.2012 št.  06240 – 1 / 2012 – 148

Zakon o poslancih (Uradni list RS, št. 24/2005 – ZPos-UPB1, dalje ZPos) v 4. členu določa, da poslanec ne sme opravljati funkcije ali dejavnosti, ki po zakonu ni združljiva s funkcijo poslanca. Isti zakon v III. poglavju (10. do 14. člen) vsebuje določbe v zvezi z nezdružljivostjo funkcije poslanca z drugimi funkcijami in dejavnostmi.

Glede na to, da nezdružljivost za poslance ureja specialen zakon, to je ZPos, se za poslance ne uporabljajo določbe o nezdružljivosti funkcij, opredeljene v 26. in 27. členu ZIntPK (ZIntPK se namreč v javnem sektorju uporablja le, če drug zakon istih vprašanj ne ureja drugače). Posledično vam komisija ne more izdati mnenja o (ne)dopustnosti hkratnega opravljanja funkcije poslanca in člana nadzornega odbora občine, saj je komisija pristojna le za tolmačenje določb ZIntPK.

Odgovor z dne 23.04.2013 št. 06240-1/2013-64

Poklicni funkcionar je lahko brez omejitev član politične stranke in vseh njenih organov, prav tako lahko brez omejitev opravlja dejavnost upravljanja, nadzora ali zastopanja v društvih in ustanovah (fundacijah) oziroma v organih teh subjektov, ne sme pa poklicni funkcionar zastopati naslednjih subjektov oziroma biti član organa upravljanja ali nadzora v teh subjektih:
– v gospodarski družbi,
– v gospodarskem interesnem združenju,
– v zadrugi,
– v javnem zavodu,
– v javni agenciji in
– v drugi osebi javnega ali zasebnega prava (z izjemo že omenjenih društev, ustanov in političnih strank).

Navedena prepoved članstva oziroma dejavnosti v organih upravljanja, nadzora ali zastopanja naštetih subjektov je absolutna in je ni mogoče preseči z nobenim pravnim sredstvom ali institutom.
Za pravilno razumevanje obsega prepovedi dejavnosti zastopanja oziroma članstva v organih opravljanja in nadzora je pomembno poznavanje pojmov zastopanja, upravljanja in nadzora. Teh pojmov ZIntPK za svoje potrebe ne opredeljuje, zato je treba njihovo vsebino črpati iz splošne pravne teorije oziroma predpisov in virov, ki urejajo posamezno vrsto zgoraj naštetih subjektov, pri čemer je pomembno dejstvo, da so zakonske določbe, ki urejajo pristojnosti zastopnikov in organov upravljanja in nadzora pogosto dispozitivne in dajejo prednost aktu o ustanovitvi ali statutu posameznega subjekta, ki lahko pooblastila v zvezi z upravljanjem, nadzorom in zastopanjem uredijo drugače, kot jih predvideva zakon. Pri presoji nezdružljivosti funkcije z dejavnostjo zastopanja oziroma članstvom v organih upravljanja in nadzora je torej treba izhajati iz dejanskih upravičenj, ki jih ima posameznik ali organ v določenem subjektu javnega ali zasebnega prava.
V konkretnem primeru je lahko sporna pristojnost skupščine, da odloča o politiki in elementih oblikovanja cen, kar bi lahko pomenilo dejavnost upravljanja (vendar je pri tem pomembno tudi, kako se ta pristojnost izvršuje v praksi, o čemer komisija nima podatkov).
Nadalje pa je mogoče ugotoviti, da je ena izmed pristojnosti skupščine, ki izhajajo iz družbene pogodbe, opravljanje nadzora nad racionalnim poslovanjem javnega podjetja. Organi nadzora so tisti organi, ki nadzorujejo poslovanje oziroma vodenje poslov gospodarske družbe oziroma drugega subjekta javnega ali zasebnega prava. Poklicni funkcionarji ne smejo biti člani organov nadzora oziroma nadzornih organov posameznih subjektov javnega ali zasebnega prava (pri čemer je odločilna dejanska pristojnost organa in ne formalno poimenovanje), zaradi česar gre v konkretnem primeru po mnenju komisije za nezdružljivi funkciji.

Odgovor z dne 23.05.2013 št. 06240-1/2013-74

Komisija je vprašanja o nezdružljivosti funkcij občinskih funkcionarjev pristojna razlagati le z vidika določb ZIntPK, ki v smislu 3. člena velja v primeru, če drug zakon teh vprašanj ne ureja drugače. Nezdružljivost funkcij občinskega svetnika z drugimi funkcijami in deli v občinski upravi oziroma službi ožjega dela občine ureja Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 67/08, 79/08, 51/10, v nadaljevanju: ZLS), predvsem njegov 37.b člen, določbe ZIntPK pa se uporabljajo le za opravljanje drugih dejavnosti, ki v ZLS niso navedene.
ZIntPK obseg prepovedi članstva in dejavnosti za nepoklicne funkcionarje ureja v drugem in tretjem odstavku 27. člena ZIntPK. Medtem kot se drugi odstavek nanaša na vse nepoklicne funkcionarje, je tretji odstavek omejen izključno na nepoklicne župane in nepoklicne podžupane, za katere v določenem segmentu uvaja strožji režim kot velja za ostale nepoklicne funkcionarje. Funkcionar, ki funkcijo opravlja nepoklicno (občinski svetnik), ne sme opravljati dejavnosti zastopanja oziroma biti član organov upravljanja in nadzora v enakem krogu subjektov kot poklicni funkcionar (se pravi v gospodarski družbi, v gospodarskem interesnem združenju, v zadrugi, v javnem zavodu, v javni agenciji in v drugi osebi javnega ali zasebnega prava, z izjemo društev, ustanov in političnih strank), vendar le, če po svoji funkciji opravlja neposredni nadzor nad njihovim delom. Sočasno opravljanje funkcij občinskega svetnika in predsednika društva z vidika določb ZIntPK torej ni sporno, saj ne gre za nezdružljivi funkciji.
Je pa občinski svetnik kot funkcionar skladno z 10. točko 4 člena ZIntPK uradna oseba, za katero velja dolžnost izogibanja nasprotju interesov. 12. točka 4. člena ZIntPK nasprotje interesov opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). Za konkretni primer to pomeni, da bi se občinski svetnik kot uradna oseba (v kolikor bi bil vključen v kakršenkoli postopek v zvezi z društvom, katerega predsednik je) moral izločiti iz vseh postopkov obravnave in odločanja o vseh zadevah v zvezi z društvom, katerega predsednik je, saj bi se v nasprotnem primeru lahko ustvaril najmanj videz, da svojega dela v tej konkretni zadevi ne opravlja objektivno in nepristransko.

Odgovor z dne 15.04.2013 št. 06240-1/2013-61

Nezdružljivost funkcije občinskega svetnika oziroma podžupana z drugimi funkcijami in dejavnostmi primarno ureja 37. b člen ZLS, ki v drugem odstavku določa, da funkcija člana občinskega sveta in podžupana ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. Med drugimi zakoni je tudi ZIntPK, ki ureja nezdružljivost funkcij in položajev v 27. členu. Skladno s to določbo funkciji podžupana in predsednika KMVII nista nezdružljivi, vendar posebej opozarjamo, da je primarna zakonodaja za to področje ZLS, katerega tolmačenje ni v pristojnosti komisije (predlagamo, da se v zvezi s tem obrnete na Službo za lokalno samoupravo Ministrstva za notranje zadeve in javno upravo).

Če sta navedena položaja oziroma funkciji združljivi tudi po določbah ZLS, opozarjamo še na dolžno izogibanje nasprotju interesvov – ne glede na to, na katerem položaju je, uradna oseba (med te sodijo tudi podžupani oziroma člani KMVVI) ne more odločati o zadevah, ki se nanašajo na njo samo oziroma v katerih ima (tudi) zasebne interese. V teh primerih je namreč podano nasprotje interesov, ki se mu morajo uradne osebe dosleno izogibati. ZIntPK v 12. točki 4. člena določa, da so nasprotje interesov okoliščine, v katerih zasebni interes uradne vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične osebe ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike. Po 37. členu ZIntPK mora biti uradna oseba pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne. Svoje funkcije ali službe uradna oseba ne sme izrabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes. Po 38. členu ZIntPK mora uradna oseba, ko ugotovi nasprotje interesov ali možnost, da bi do njega prišlo, o tem takoj obvestiti svojega predstojnika, ob tem pa mora prenehati z delom v zadevi, v kateri je prišlo do nasprotja interesov. Predstojnik o obstoju nasprotja interesov odloči v 15 dneh. Druga možnost za izognitev nasprotju interesov pa je samoizločitev uradne osebe iz dela oziroma obravnave zadeve (ali dejavnosti), v kateri je do nasprotja prišlo.

Odgovor z dne 08.04.2013 št. 06240-1/2013-54

Ker iz vprašanja ni razvidno področje dela in naloge, ki naj bi jih minister opravljal za UL (sklepamo, da gre za sklenitev delovnega razmerja za krajši (3%) delovni čas, lahko podamo zgolj pavšalen odgovor na zastavljeno vprašanje.
Prvi odstavek 26. člena ZIntPK določa načelno splošno prepoved opravljanja pridobitne dejavnosti s strani poklicnih funkcionarjev. Konkretneje, zakon določa, da poklicni funkcionarji (mednje sodijo tudi ministri) ob javni funkciji ne smejo opravljati poklicne ali druge dejavnosti, namenjene pridobivanju dohodka ali premoženjske koristi. Nadalje drugi odstavek določa, da ne glede na določbo prvega odstavka poklicni funkcionar lahko opravlja pedagoško, znanstveno, raziskovalno, umetniško, kulturno, športno in publicistično dejavnost ter vodi kmetijo in upravlja z lastnim premoženjem, razen če drug zakon ne določa drugače. Funkcionar, ki dobi dovoljenje delodajalca oziroma sklene pogodbo za opravljanje ene od naštetih dejavnosti, razen v primerih športne ali publicistične dejavnosti, vodenja kmetije ali upravljanja z lastnim premoženjem, mora v roku 8 delovnih dni od pričetka opravljanja dejavnosti o tem pisno obvestiti komisijo ter priložiti dovoljenje delodajalca in sklenjeno pogodbo za opravljanje dejavnosti ali poklica. Na podlagi tretjega odstavka 26. člena ZIntPK lahko komisija v 15 dneh od prejema obvestila uvede postopek ocene nezdružljivosti funkcije s konkretno dejavnostjo in funkcionarju prepove dodatno dejavnost, če obstaja verjetnost, da bi glede na konkreten obseg in naravo dejavnosti ter glede na funkcijo, ki jo opravlja poklicni funkcionar, opravljanje dodatne dejavnosti predstavljajo nesorazmerno tveganje za objektivno in nepristransko opravljanje te funkcije ali ogrozilo njeno integriteto. Če komisija oceni, da je mogoče isti cilj doseči brez prepovedi, vendar z določenimi dodatnimi omejitvami, lahko funkcionarju postavi dodatne pogoje in omejitve, ki mora spoštovati pri opravljanju te dejavnosti. V obeh primerih lahko funkcionar zoper odločitev komisije sproži upravni spor.
V primeru, da ne gre za katero od zgoraj naštetih dejavnosti (izjem), bi minister pred sklenitvijo pogodbe moral pridobiti dovoljenje komisije za opravljanje dodatne dejavnosti.

Odgovor z dne 25.03.2013 št. 06240-1/2013-48

Nezdružljivost funkcije občinskega svetnika in podžupana z drugimi funkcijami in dejavnostmi primarno ureja 37. b člen Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB, 76/2008, 79/2009 in 51/2010, v nadaljevanju: ZLS), ki v drugem odstavku določa, da funkcija člana občinskega sveta in podžupana ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. Te druge funkcije oziroma dejavnosti so opredeljene v tretjem odstavku 27. člena ZIntPK, ki določa, da prepoved iz prvega odstavka tega člena glede članstva oziroma opravljanja dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, če je oseba zasebnega prava nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe, velja tudi za nepoklicne župane in podžupane, ki opravljajo funkcijo v občini, ki je s subjekti iz tega odstavka ustanoviteljsko, lastniško, nadzorstveno ali finančno povezana.

Skladno z navedenim to pomeni, da v konkretnem primeru funkcija nepoklicne funkcionarke (podžupanje) ni združljiva s funkcijo predsednice/članstvom v svetu zavoda knjižnice, ki je organ upravljanja tega javnega zavoda, saj je občina ustanoviteljsko in finančno povezana s predmetno knjižnico. Tabela nezdružljivosti funkcij je dostopna tudi nas spletnih straneh komisije.

Po 37.b členu ZLS funkcija člana občinskega sveta in podžupana ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi funkcijama, za katere tako določa zakon. Iz navedene določbe izhaja, da je funkcija podžupana nezdružljiva z delom v službi ožjega dela občine, kar po neobvezujočem mnenju komisije pomeni, da nepoklicna podžupanja ne sme opravljati dela v službi krajevne skupnosti.

Glede na to, da komisija ni pristojna razlagati določb ZLS, predlagamo, da se za podrobnejša pojasnila v zvezi s predmetnim vprašanjem obrnete na pristojno ministrstvo (Ministrstvo za pravosodje in javno upravo).

Odgovor z dne 27.02.2013 št. 06240-1/2013-36

Komisija je pri odgovoru na vprašanje izhajala iz določb Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/08, 51/10, v nadaljevanju ZLS) in določb ZIntPK, ki urejajo nezdružljivost funkcij. Nezdružljivost člana občinskega sveta z drugimi funkcijami ali dejavnostmi primarno ureja 37. b člen ZLS, ki v drugem odstavku določa, da funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi dejavnostmi, za katere tako določa zakon. Ta zakon je ZIntPK, ki v drugem odstavku 27. člena določa, da nepoklicni funkcionar (član občinskega sveta) ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, če po svoji funkciji opravlja nadzor nad njihovim delom. Med te osebe ne sodijo društva, ustanove in politične stranke.

Po 29. členu ZLS je občinski svet najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine in je pristojen za sprejem statuta občine, odlokov in drugih občinskih aktov, prostorskih in drugih planov razvoja občine, za sprejem občinskega proračuna in zaključnega računa, za nadzor nad delom župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta, odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja ter odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in statut občine.

Upoštevajoč navedene zakonske določbe po mnenju komisije član občinskega sveta kot nepoklicni funkcionar ne opravlja neposrednega nadzora nad delom javnega zavoda, katerega ustanoviteljica je občina, iz česar izhaja, da je član občinskega sveta občine lahko direktor javnega zavoda.

Ne glede na to, da sta navedeni funkciji združljivi, pa komisija opozarja na nasprotje interesov pri članu občinskega sveta, ki bo hkrati nastopal kot direktor javnega zavoda. V smislu 12. točke 4. člena ZIntPK so nasprotje interesov okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe (med katere sodijo tudi občinski svetniki, župani in podžupani) vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične osebe ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike. Po 37. členu ZIntPK mora biti uradna oseba pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne. Svoje funkcije ali službe ne sme izrabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes. Po 38. členu ZIntPK mora uradna oseba, ko ugotovi nasprotje interesov ali možnost, da bi do njega prišlo, o tem takoj obvestiti svojega predstojnika (v tem primeru župan, ki vodi sejo občinskega sveta oziroma predsedujoči na seji), ob tem pa mora prenehati z delom v zadevi, v kateri je prišlo do nasprotja interesov. Predstojnik o obstoju nasprotja interesov odloči v 15 dneh. Druga možnost za izognitev nasprotju interesov je samoizločitev uradne osebe iz dela oziroma obravnave zadeve (ali dejavnosti), v kateri je do nasprotja prišlo.

V konkretnem primeru to pomeni, da se mora občinski svetnik, ki je hkrati direktor javnega zavoda, bodisi samoizločiti iz vseh razprav o tem javnem zavodu na občinskem svetu ali pa v vsakem konkretnem primeru, ki se bo nanašal na javni zavod, katerega direktor je, o okoliščinah nasprotja interesov obvestiti predstojnika – župana oziroma tistega, ki vodi občinski svet – ter počakati na njegovo odločitev, ali lahko sodeluje v nadaljnjih postopkih ali ne.

Komisija neobvezujoče predlaga, da se obravnavani občinski svetnik iz vseh postopkov obravnave javnega zavoda (zdravstvenega zavoda) na občini samoizloči. S tem v zvezi bi tudi zunanje okolje dojelo postopek odločanja kot nepristranski in objektiven. V nasprotnem primeru, torej če bi kakor koli sodeloval v katerikoli fazi postopka odločanja o tem javnem zavodu, bi se namreč ustvaril najmanj videz, da funkcije člana občinskega sveta v teh zadevah ne opravlja objektivno in nepristransko, ampak deluje v korist zavoda, kjer opravlja funkcijo direktorja. Vse izločitve se morajo na transparenten način zabeležiti tudi v zapisniku sej občinskega sveta. Pri tem pa velja še opozoriti, da morajo biti izločitve iz postopkov dejanske (in ne zgolj formalne).

Odgovor z dne 29.01.2013 št. 06240-1/2013-23

Funkciji sta združljivi. Odgovor na vaše vprašanje v zvezi z (ne)združljivostjo funkcije je razviden iz tabele, ki je objavljena na spletnih straneh komisije, opozarjamo pa, da združljivost funkcij ne pomeni avtomatično, da ni omejitev poslovanja med subjekti, v katerih se aktivno udejstvuje ista oseba.

Odgovor z dne 21.01.2013 št. 06240-1/2013-19

Določbe ZIntPK, ki urejajo nezdružljivost opravljanja funkcije, se uporabljajo samo za funkcionarje, ki so opredeljeni v 6. točki 4. člena ZIntPK, med katere se, skladno z določbami Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB, 76/2008, 79/2009 in 51/2010), uvršča tudi občinske funkcionarje (župan, podžupan in občinski svetniki).

Funkcionar, ki svojo funkcijo opravlja poklicno (torej lahko tudi podžupan), ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, v gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, z izjemo društev, ustanov in političnih strank. Glede na to, da v tem konkretnem primeru zavetišče nima svoje lastne pravne subjektivitete in se dejavnosti zavetišča dejansko opravljajo znotraj Veterinarske bolnišnice Brežice, pri čemer svet zavetišča ne bo nadziral delo celotne bolnišnice, pač pa zgolj dejavnosti zavetišča, komisija meni, da je v skladu z zgoraj navedeno določbo ZIntPK funkcija poklicnega podžupana združljiva s funkcijo člana sveta zavetišča za zapuščene živali.

Ne glede na navedeno pa je potrebno opozoriti na določbe ZIntPK o izogibanju nasprotju interesov uradnih oseb. ZIntPK v 12. točki 4. člena določa, da so nasprotje interesov okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe (med katere sodijo tudi podžupani) vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične osebe ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike. Po 37. členu ZIntPK mora biti uradna oseba pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne. Svoje funkcije ali službe uradna oseba ne sme izrabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes. Po 38. členu ZIntPK mora uradna oseba, ko ugotovi nasprotje interesov ali možnost, da bi do njega prišlo, o tem takoj obvestiti svojega predstojnika (predsedujočega na občinskem svetu oziroma župana), ob tem pa mora prenehati z delom v zadevi, v kateri je prišlo do nasprotja interesov. Predstojnik o obstoju nasprotja interesov odloči v 15 dneh. Druga možnost za izognitev nasprotju interesov je samoizločitev uradne osebe iz dela oziroma obravnave zadeve (ali dejavnosti), v kateri je do nasprotja prišlo.

Komisija v tem konkretnem primeru meni, da se mora podžupanja izločiti iz vseh postopkov na občini, v katerih se bodo obravnavale zadeve povezane s tem zavetiščem oziroma storiti vse, da bi tudi zunanje okolje dojelo postopek odločanja, razpravljanja itd. kot nepristranski in objektiven. V nasprotnem primeru bi se namreč ustvaril najmanj videz, da podžupanja svojega dela ne opravlja objektivno in nepristransko.

Odgovor z dne 16.01.2013 št. 06240-1/2013-12

Nezdružljivost člana občinskega sveta z drugimi funkcijami ali dejavnostmi primarno ureja 37. b člen ZLS, ki v drugem odstavku določa, da funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi dejavnostmi, za katere tako določa zakon. Takšna zakona pa sta tudi ZSRR-2A in ZIntPK. Prvi, ki je stopil v veljavo dne 28.7.2012, v 13. členu določa, da izvoljeni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti v organu upravljanja, nadzora ali zastopanja v RRA. Drugi (ZIntPK) pa v drugem odstavku 27. člena določa, da nepoklicni funkcionar (član občinskega sveta) ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, če po svoji funkciji opravlja nadzor nad njihovim delom. Med te osebe ne sodijo društva, ustanove in politične stranke.

Glede na to, da 3. člen ZIntPK določa, da ta zakon velja za javni sektor, če drug zakon vprašanj, ki so urejena s tem zakonom, ne ureja drugače (subsidiarnost), pojasnjujemo, da se v tem konkretnem primeru za izvoljene funkcionarje od uveljavitve ZSRRA-2A dalje primarno uporabljajo določbe tega zakona.

S tem v zvezi je potrebno še izpostaviti mnenje Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je bilo posredovano v avgustu 2012 (sicer za drugo razvojno agencijo v Sloveniji), in sicer, da je cilj predlagatelja ZSSR-2A postopno uvajanje nove ureditve glede RRS, ter da je kljub temu, da zakon ne predvideva prehodne določbe, potrebno zadevne spremembe glede organa upravljanja, nadzora ali zastopanja v RRA uveljaviti šele ob novih imenovanjih.

Če bi imeli kakršna koli druga vprašanja oziroma pomisleke glede konkretnega primera, vam neobvezujoče svetujemo, da se obrnete na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je pristojno tolmačiti ZSRR-2A, ki – kot navedeno zgoraj – se primarno uporablja za vprašanje (ne)združljivosti položaja direktorja RRA s funkcijo občinskega svetnika.

(odgovor z dne 18.6.2013, št. 06240-1/2013- 95)

Komisija je vprašanja o nezdružljivosti funkcij občinskih funkcionarjev pristojna razlagati le z vidika določb ZIntPK, ki v smislu 3. člena velja v primeru, če drug zakon teh vprašanj ne ureja drugače. Nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z drugimi funkcijami ali dejavnostmi primarno ureja 37. b člen Zakona o lokalni samoupravi (ZLS), ki v drugem odstavku določa, da funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi dejavnostmi, za katere tako določa zakon, določbe ZIntPK pa se uporabljajo le za opravljanje drugih dejavnosti, ki v ZLS niso navedene.

ZIntPK v 27. členu določa, da nepoklicni funkcionar (torej občinski svetnik), ne sme opravljati dejavnosti zastopanja oziroma biti član organov upravljanja in nadzora v gospodarskih družbah, v gospodarskem interesnem združenju, v zadrugi, v javnem zavodu, v javni agenciji in v drugi osebi javnega ali zasebnega prava (z izjemo društev, ustanov in političnih strank), če po svoji funkciji opravlja neposredni nadzor nad njihovim delom. Glede na pristojnosti in naloge občinskega sveta, določene v Zakonu o lokalni samoupravi , komisija meni, da slednje v konkretnem primeru ni izkazano, saj občinski svetnik po svoji funkciji – kljub temu, da je občina ustanoviteljsko povezana z javnim zavodom – ne vrši nadzora nad delom tega zavoda.

Odgovor št. 06240-1/2015-45 z dne 03/03/2015

Komisija je vprašanja o nezdružljivosti funkcij občinskih funkcionarjev pristojna razlagati le z vidika določb ZIntPK, ki v smislu 3. člena velja v primeru, če drug zakon teh vprašanj ne ureja drugače. Nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z drugimi funkcijami ali dejavnostmi primarno ureja 37. b člen Zakona o lokalni samoupravi (ZLS), ki v drugem odstavku določa, da funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi dejavnostmi, za katere tako določa zakon, določbe ZIntPK pa se uporabljajo le za opravljanje drugih dejavnosti, ki v ZLS niso navedene.

ZIntPK v 27. členu določa, da nepoklicni funkcionar (torej občinski svetnik), ne sme opravljati dejavnosti zastopanja oziroma biti član organov upravljanja in nadzora v gospodarskih družbah, v gospodarskem interesnem združenju, v zadrugi, v javnem zavodu, v javni agenciji in v drugi osebi javnega ali zasebnega prava (z izjemo društev, ustanov in političnih strank), če po svoji funkciji opravlja neposredni nadzor nad njihovim delom. Glede na pristojnosti in naloge občinskega sveta, določene v Zakonu o lokalni samoupravi , komisija meni, da slednje v konkretnem primeru ni izkazano, saj občinski svetnik po svoji funkciji ne vrši nadzora nad delom tega subjekta.
Je pa občinski svetnik uradna oseba, kar pomeni, da ga v celoti zavezujejo določbe glede dolžnega izogibanja nasprotju interesov. ZIntPK nasprotje interesov v 12. točki 4. člena opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). Uradna oseba mora biti v skladu z 37. členom ZIntPK pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in storiti vse, da se mu izogne, svoje funkcije ali službe pa ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila nedovoljeni zasebni interes.

Odgovor št. 06240-1/2015-84 z dne 24/06/2015

Komisija je vprašanja o nezdružljivosti funkcij občinskih funkcionarjev pristojna razlagati le z vidika določb ZIntPK, ki v smislu 3. člena velja v primeru, če drug zakon teh vprašanj ne ureja drugače. Nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z drugimi funkcijami ali dejavnostmi primarno ureja 37. b člen Zakona o lokalni samoupravi (ZLS), ki v drugem odstavku določa, da funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi dejavnostmi, za katere tako določa zakon, določbe ZIntPK pa se uporabljajo le za opravljanje drugih dejavnosti, ki v ZLS niso navedene.

ZIntPK v 27. členu določa, da nepoklicni funkcionar (torej občinski svetnik), ne sme opravljati dejavnosti zastopanja oziroma biti član organov upravljanja in nadzora v gospodarskih družbah, v gospodarskem interesnem združenju, v zadrugi, v javnem zavodu, v javni agenciji in v drugi osebi javnega ali zasebnega prava (z izjemo društev, ustanov in političnih strank), če po svoji funkciji opravlja neposredni nadzor nad njihovim delom. Iz tega izhaja, da je opravljanje neposrednega nadzora nad delom posameznega subjekta dejansko vprašanje, ki v vsakem konkretnem primeru zahteva presojo možnosti oziroma obsega nadzora, ki ga lahko funkcionar vrši nad delovanjem posameznega subjekta v svojstvu svoje funkcije oziroma pooblastil. Pri tem je treba v osnovi izhajati iz namena prepovedi članstva, ki je v tem primeru jasen – posameznik ne more kot javni funkcionar nadzirati delovanja organa ali subjekta, katerega član je. To bi namreč pomenilo, da vsaj v določenem delu nadzira samega sebe, kar najmanj ustvarja videz, da kot funkcionar – nadzornik ne bo deloval nepristransko in objektivno.

Glede na pristojnosti in naloge občinskega sveta, določene v Zakonu o lokalni samoupravi 1, komisija meni, da slednje v konkretnem primeru ni izkazano, saj občinski svetnik po svoji funkciji ne vrši nadzora nad delom javnega komunalnega podjetja.

1 Po 29. členu ZLS je občinski svet najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine in je pristojen za sprejem statuta občine, odlokov in drugih občinskih aktov, prostorskih in drugih planov razvoja občine, za sprejem občinskega proračuna in zaključnega računa, za nadzor nad delom župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta, odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja ter odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in statut občine.

Odgovor št. 06262-1/2015-95 z dne 26/03/2015

a

Člani občinskega sveta so predsednik gasilske zveze, predsednik prostovoljnega gasilskega društva in poveljnik občinskega poveljstva. Predsednik prostovoljnega gasilskega društva je občinskemu svetu pri sprejemu rebalansa proračuna z amandmajem predlagal nabavo novega gasilskega vozila za gasilsko društvo, katerega predsednik je. V tem primeru gre za dodelitev sredstev občinskega proračuna (investicijski transfer) za nabavo gasilskega vozila. Hkrati navajate, da so člani občinskega sveta tudi člani in predsedniki posameznih drugih društev, ki prejemajo sredstva iz občinskega proračuna za izvajanje investicij društva. komisijo sprašujete: – ali bi se iz glasovanja o amandmaju za nabavo gasilskega vozila moral izločiti član občinskega sveta, ki je hkrati predsednik istega gasilskega društva. Isto vprašanje velja, ko gre za dodelitev investicijskih sredstev gasilskim društvom, ki se društvom dodeljuje kot investicijski transfer. Ali bi se moral izločiti ali bi smel glasovati o proračunu kot celoti, – ali bi se morala v tem primeru ob glasovanju o amandmaju izločiti tudi ostala člana občinskega sveta (predsednik občinskega poveljstva in predsednik gasilske zveze), – ali v primeru, ko bi se moral občinski svetnik izločiti iz glasovanja sprejemanja proračuna, sploh lahko vloži amandma za dodatna sredstva društvu, katerega član je, – ali se mora iz glasovanja o sprejemu proračuna, v katerem so namenjena investicijska sredstva za društvo izločiti tudi občinski svetnik, ki je član društva, ki se mu namenja sredstva.

ZIntPK v prvem odstavku 35. člena določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja koncesij med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ki je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
Po tretjem odstavku 35. člena prepoved poslovanja v obsegu iz prvega odstavka ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe tega ali drugega zakona o nasprotju interesov in o dolžnosti izogibanja temu interesu oziroma pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla. Če funkcionar oziroma njegov družinski član v tem primeru krši določbe o izogibanju nasprotju interesov oziroma o dolžni izročitvi, nastopijo posledice kot v primeru prepovedi poslovanja.
V smislu tretjega odstavka 35. člena prepoved poslovanja med občino in gasilskim društvom, katerega zastopnik je član občinskega sveta, ne velja za pridobivanje sredstev, ki ni zajeto v prvem odstavku tega člena (sem sodijo javna naročila, koncesije in sklepanje javno-zasebnega partnerstva) pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe ZIntPK o dolžnosti izogibanja nasprotju interesov oziroma pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla, saj bo sicer posel ničen.
Ob upoštevanju navedenih določb je mnenje komisije sledeče:
– predsednik prostovoljnega gasilskega društva, ki je tudi član občinskega sveta in je predlagal amandma k rebalansu občinskega proračuna za dodelitev sredstev za nabavo gasilskega vozila ali drugo investicijo za gasilsko društvo, katerega zastopnik je, se je dolžan izločiti iz postopka obravnave in glasovanja o amandmaju rebalansa občinskega proračuna;
– izločitev iz postopka glasovanja o amandmaju pa ni potrebna s strani poveljnika občinskega poveljstva in predsednika gasilske zveze, ki sta tudi občinska svetnika, saj navedeni osebi ne nastopata v vlogi zastopnika interesov prostovoljnega gasilskega društva, temveč sta predstavnika drugih poslovnih subjektov;
– iz postopka glasovanja in dodelitve sredstev v delu, ki se nanaša na društvo, se je dolžan izločiti tudi vsak član društva, ki je hkrati član občinskega sveta, saj tudi kot član društva predstavlja v postopku dodeljevanja sredstev pred občinskim svetom interese društva.
Glede vprašanja ali občinski svetnik, ki je predsednik ali član društva, lahko vloži amandma k občinskemu proračunu za dodelitev dodatnih sredstev društvu, katerega predstavnik je, je odgovor pozitiven. Vsak član občinskega sveta ima skladno s pristojnostjo občinskega sveta, ki obravnava in sprejema proračun občine, pravico, da vlaga spremembe in dopolnitve k predlogu proračuna in to na vsako proračunsko postavko, med drugim tudi za spremembo proračunske postavke, ki se nanaša na financiranje društva, katerega predstavnik je. O predlogu takšne spremembe (amandmaju) proračunske postavke društvu, ki ga predstavlja, pa ne more razpravljati, niti glasovati, temveč se je dolžan po vložitvi amandmaja izločiti iz celotnega postopka sprejemanja amandmaja.
V zvezi z vprašanjem, ali smejo občinski svetniki, ki so predsedniki ali člani različnih društev, financiranih iz občinskega proračuna, glasovati o občinskem proračunu kot celoti (Odlok) ali se morajo izločiti iz glasovanja, komisija meni, da je glasovanje o občinskem proračunu kot celoti dopustno tudi za občinske svetnike, ki so predstavniki društev, financiranih iz občinskega proračuna. Izločitev teh članov iz glasovanja bi lahko povzročilo nesklepčnost občinskega sveta in s tem nesprejetje občinskega proračuna, ki je temeljni finančni akt občine. Ne sme pa član občinskega sveta razpravljati in glasovati o posamezni proračunski postavki, ki se nanaša na »njegovo« društvo, če se o tej predpostavki razpravlja in glasuje ločeno oziroma posebej.

(odgovor z dne 25.1.2012 št. 06262-1/2012-7)

Nasprotje interesov je v 12. točki 4. člena ZIntPK opredeljeno kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe po 13. točki 4. člena ZIntPK pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike.
Nasprotje interesov se ugotavlja za uradne osebe, med katere po 10. točki 4. člena sodijo funkcionarji, uradniki na položaju in drugi javni uslužbenci, poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja in nastane tedaj, ko je izkazan zasebni interes te osebe, ki vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Pri ugotavljanju nasprotja interesov je potrebno upoštevati okoliščine konkretnega primera, ki kažejo na to, da uradna oseba zaradi svojih zasebnih interesov pristransko in neobjektivno opravlja svoje javne naloge.
Zgolj situacija, v kateri je predsednik nadzornega sveta javnega podjetja, ki ima status uradne osebe, zaposlen v Zavarovalnici X, pri kateri ima javno podjetje zavarovane svoje objekte, avtomatično še ne povzroča nasprotja interesov. Nasprotje interesov pa bi lahko nastalo pri uradni osebi (predsedniku nadzornega sveta javnega podjetja) v primeru, če ta kakorkoli sodeluje ali odloča v postopku sklepanja zavarovanj ali drugih poslov med javnim podjetjem in zavarovalnico, v kateri je zaposlen, oziroma če sodeluje pri morebitnem nadzoru nad temi posli. Ob nastopu takšnih okoliščin, ki povzročijo nasprotje interesov, se je predsednik nadzornega sveta javnega podjetja dolžan izločiti iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi posla, med katere sodi tudi sklenitev zavarovalne pogodbe med javnim podjetjem in zavarovalnico, v kateri je zaposlen, ter iz postopka morebitnega nadzora nad tem posli.
Tudi dejstvo, da ima občina, katere član občinskega sveta ali (nepoklicni) župan je zaposlen v Zavarovalnici X, sklenjeno zavarovanje objektov pri tej zavarovalnici, samo po sebi ne povzroča nasprotja interesa. Do nasprotja interesov lahko pride, če nepoklicni župan ali član občinskega sveta kakorkoli sodeluje pri sklepanju poslov ali zavarovanj z zavarovalnico, v kateri je zaposlen. Ob nastopu takšnega primera, ki povzroča nasprotje interesov, se je župan ali član občinskega sveta kot uradna oseba (funkcionar) dolžan dosledno izločiti iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi posla (vključno s fazo podpisa pogodbe) v zvezi s sklenitvijo zavarovanj pri zavarovalnici, v kateri je zaposlen.

(odgovor z dne 23.12.2011 št. 001-1/2011-986)

ZIntPK ureja nezdružljivost opravljanja funkcije zgolj za funkcionarje, pri čemer omejuje le hkratno opravljanje določenih funkcij in dejavnosti s strani ene osebe, ne omejuje pa opravljanja določenih dejavnosti družinskim članom funkcionarja. Člani nadzornega odbora občine skladno z Zakonom o lokalni samoupravi (ZLS) ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov ožjih delov občine, tajnik občine, javni uslužbenci občinske uprave, člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev. Tudi ZLS v tem segmentu, nezdružljivosti funkcij torej ne razširja na družinske člane funkcionarja, kar pomeni, da v zakonodaji ni ovir za to, da je zakonec občinske svetnice član nadzornega odbora iste občine.
Član nadzornega odbora občine in občinska svetnica sta v skladu z 10. točko 4. člena ZIntPK uradni osebi, za kateri velja prepoved nasprotja interesov. Institut nasprotja interesov je določen v 12. točki 4. člena ZIntPK. Nasprotje interesov so okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). Sorodstveno razmerje samo po sebi ne pomeni nasprotja interesov in kot tako ne more biti razlog za prenehanje ene ali druge funkcije. Morata pa biti tako član nadzornega odbora občine kot tudi občinska svetnica v skladu s 37. členom ZIntPK ves čas pozorna na to, da do nasprotja interesov ne pride. Skladno s tem naj se zakonec občinske svetnice, ki je član nadzornega odbora, ki je najvišji organ nadzora javne porabe v občini, izloči iz nadzora nad zadevami in sicer takrat, kadar bi se glede na vse okoliščine primera utegnil ustvariti videz, da nadzorne vloge nad zadevami iz pristojnosti občinskega sveta ne opravlja objektivno in nepristransko zaradi dejstva, da je članica občinskega sveta njegova soproga.

(odgovor z dne 17.10.2011 št. 001-1/2011-820)

Komisija vam v zvezi z vašim vprašanjem, ki je splošno in ne vsebuje vseh podatkov za presojo nastanka nasprotja interesov, odgovarja le na načelni ravni, izhajajoč iz določb ZIntPK o nasprotju interesov in določb Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91 in sprem., v nadaljevanju: ZZ), ki ureja imenovanje direktorja javnega zavoda.
ZIntPK v 12. točki 4. člena opredeljuje nasprotje interesov kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe po 13. točki 4. člena pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike. Nasprotje interesov se ugotavlja za uradne osebe, med katere po 10. točki 4. člena sodijo funkcionarji, uradniki na položaju in drugi javni uslužbenci, poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja in nastane tedaj, ko je izkazan zasebni interes te osebe, ki vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog.
Po 32. členu ZZ direktorja zavoda imenuje ustanovitelj, če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi za to pooblaščen svet zavoda. Kadar je za imenovanje in razrešitev direktorja javnega zavoda pooblaščen svet zavoda, daje k imenovanju in razrešitvi soglasje ustanovitelj, če zakon ne določa drugače.
Pri nasprotju interesov je potrebno upoštevati vse okoliščine konkretnega primera, ki lahko kažejo na to, da bo uradna oseba zaradi svojih zasebnih interesov pristransko in neobjektivno opravljala svoje javne naloge. Če se v konkretnem primeru uradna oseba znajde v nasprotju interesov, uradni osebi ni treba odstopiti, temveč se mora dosledno izločiti iz odločanja v postopku, v katerem je tako nasprotje nastalo.
Ob upoštevanju navedenih določb bi v primeru, ki ga navajate, nasprotje interesov lahko nastalo v situaciji, ko bi župan občine imel vpliv na imenovanje direktorice javnega zavoda, ki je njegova žena. Ta situacija bi nastala v primeru, ko bi župan občine sodeloval ali odločal v postopku imenovanja direktorice javnega zavoda in tudi v primeru, ko bi podpisal soglasje občine ustanoviteljice k njenemu imenovanju. Nasprotju interesov bi se župan v takšnem primeru moral izogniti tako, da bi se izločil iz vseh faz odločanja o imenovanju direktorice javnega zavoda.

(odgovor z dne 8.8.2011 št. 001-1/2011-695)

Kar se tiče omejitev poslovanja, občina skladno s 35. členom ZIntPK ne more naročati blaga, storitev ali gradenj, niti skleniti katerekoli oblike javno-zasebnega partnerstva z vami ali vašim sinom; vsakršno drugačno dodeljevanje sredstev pa je dovoljeno pod pogojem, da ste vi kot občinski svetnik dosledno izločeni iz vseh faz odločanja o dodelitvi teh sredstev (več o omejitvah poslovanja lahko preberete v priloženem sistemskem pojasnilu, ki je dostopno tudi na spletnih straneh komisije). Glede na vaše navedbe, da sin ponuja občini zemljišče brezplačno, v primeru sklenitve dogovora z občino ne bo šlo za »posel«, za katerega bi veljale omejitve poslovanja.
Paziti pa morate na dolžno izogibanje nasprotju interesov. Nasprotje interesov so po ZIntPK okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). Nasprotje interesov se ugotavlja za uradne osebe, med katere po 10. točki 4. člena sodijo funkcionarji (tudi občinski svetnik), uradniki na položaju in drugi javni uslužbenci, poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja in nastane tedaj, ko je izkazan zasebni interes te osebe, ki vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Pri nasprotju interesov je potrebno upoštevati vse okoliščine konkretnega primera, ki lahko kažejo na to, da bo uradna oseba zaradi svojih zasebnih interesov pristransko in neobjektivno opravljala svoje javne naloge.
Komisija je mnenja, da posredovanje ponudbe za odstop brezplačnega zemljišča za obvozni del ceste s strani vašega sina na Občino ne pomeni nasprotja interesov (dolžno izogibanje temu nasprotju zavezuje le vas kot občinskega svetnika, ne pa tudi vašega sina, ki nima statusa uradne osebe). Tudi če bi to rešitev občini predlagali vi kot občinski svetnik, to še ne bi pomenilo nasprotja interesov; dejstvo pa je, da na občinskem svetu ne morete razpravljati oz. sodelovati pri odločanju o tem, ali bo ta predlog sprejet. Na občinskem svetu morate biti torej izločeni iz vseh faz razprave in odločanja o pobudi, ki jo je na občino naslovil vaš sin oziroma se vzdržati vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na potek postopka, saj obstajajo v zvezi s to zadevo vaši zasebni interesi (v tem primeru sorodstvena vez med vami in vašim sinom), ki vplivajo na objektivno in nepristransko opravljanje nalog občinskega svetnika (ali pa vsaj zbujajo videz, da je temu tako) – v konkretnem primeru je logično izkustveno mogoče pričakovati, da na občinskem svetu pri razpravi in odločanju o zadevi, ki se nanaša na vašega sina, ne boste objektivni in nepristranski, ampak si boste prizadevali za to, da se doseže rešitev, ugodna za vašega sina. To pa pomeni nasprotje interesov skladno z ZIntPK.

(odgovor z dne 6.5.2012 št. 06262-1/2012-83)

Za občinsko svetnico je pri institutu nezdružljivosti funkcij relevanten drugi odstavek 27. člena ZIntPK, ki določa, da nepoklicni funkcionar (občinska svetnica) ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v osebi javnega ali zasebnega prava iz prvega odstavka tega člena, če po svoji funkciji opravlja neposredni nadzor nad njihovim delom. Med te osebe ne sodijo društva, ustanove in politične stranke. Občinski svet ne opravlja neposrednega nadzora nad delom sveta zdravstvenega zavoda, kar pomeni, da je glede na določbe ZIntPK funkcija občinske svetnice združljiva z imenovanjem v svet javnega zavoda, ne glede na opravljanje koncesije v tem zavodu. Do vprašanja, ali je takšno imenovanje sporno z vidika drugih predpisov, ki urejajo opravljanje zdravstvene dejavnosti oziroma podeljevanje koncesij, pa se komisija ne more opredeljevati, ker teh vsebin ZIntPK ne ureja, zato svetujemo, da o tem pridobite mnenje pristojnega ministrstva.
Kar se tiče nasprotja interesov, ureditev v ZIntPK velja za uradne osebe, med katere sodijo tudi člani sveta javnega zavoda in občinski svetniki (kot funkcionarji v lokalnih skupnostih). ZIntPK nasprotje interesov opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). Nasprotje interesov se ugotavlja za uradne osebe, med katere po 10. točki 4. člena sodijo funkcionarji, uradniki na položaju in drugi javni uslužbenci, poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja in nastane tedaj, ko je izkazan zasebni interes te osebe, ki vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Pri nasprotju interesov je potrebno upoštevati vse okoliščine konkretnega primera, ki lahko kažejo na to, da bo uradna oseba zaradi svojih zasebnih interesov pristransko in neobjektivno opravljala svoje javne naloge.
Skladno s tem mora biti občinska svetnica v občinskem svetu izločena (bodisi samoiniciativno ali pa po odločitvi predsednika sveta javnega zavoda) iz vseh postopkov, razprav ali odločanja, v katerih bi se izrazilo nasprotje interesov, torej v primerih, ko bi občinski svet odločal o vprašanjih povezanih z zdravstvenim zavodom, v katerem je občinska svetnica članica sveta zavoda in bi v tem primeru obstajal tudi njen zasebni interes, kot je definiran in pojasnjen v prejšnjem odstavku.
Poleg tega imajo status uradne osebe po ZIntPK tudi člani sveta zavoda, kar pomeni, da mora biti članica sveta javnega zavoda, ki kot koncesionarka izvaja dejavnost v tem zavodu, na svetu zavoda izločena iz vseh faz postopka oziroma se vzdržati vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na potek postopkov, kadar se na svetu zavoda razpravlja ali odloča o zadevah, ki se nanašajo na njeno dejavnost, ki jo opravlja kot koncesionarka (na primer urejanje najemnega razmerja ipd.).

(odgovor z dne 9.5.2012 št. 06262-1/2012,80)

a

Eden izmed članov občinskega sveta je zaposlen v javnem zdravstvenem zavodu, katerega ustanoviteljica je Občina X (poleg še treh manjših občin). Občinski svet je na zadnji seji sprejel sklep, da se ta član imenuje v Svet zavoda, kot predstavnik ustanoviteljice – Občine X. Odlok o ustanovitvi javnega zavoda v 10. členu določa, da ima svet zavoda 9 članov, od tega so trije predstavniki Občine X, ostale tri občine imajo vsaka po enega predstavnika, delavci dva predstavnika in uporabniki enega predstavnika. V zvezi z navedenim vas zanima, ali je imenovanje člana občinskega sveta, kot predstavnika ustanoviteljice v svet zavoda, kjer je hkrati tudi zaposlen in bil lahko bil v svet izvoljen tudi kot predstavnik delavcev, v nasprotju z določbami ZIntPK. Navedeni član bi namreč kot delavec zavoda lahko zastopal in imel popolnoma drugačne interese, kot jih ima občina ustanoviteljica, katere predstavnik bi naj bil po sklepu občinskega sveta. – Prav tako je v Občinskem svetu Občine član občinskega sveta, ki je hkrati predsednik občinskega društva, ki se na podlagi javnih razpisov financira tudi iz sredstev proračuna. Na zadnji seji je ta član sveta predlagal sprejetje sklepa, da se športnim društvom predčasno, torej pred izvedbo javnega razpisa zagotovijo sredstva v višini 40% glede na realizacijo preteklega leta. Takšen sklep je po vašem mnenju nezakonit, že ob upoštevanju predpisov s področja izvrševanja proračuna, prav tako pa se vam postavlja vprašanje, ali ni navedeno v nasprotju z določbami 35. člena ZIntPK. Zanima vas tudi, ali gre v takšnih primerih za nasprotje interesov med opravljanjem funkcije in predsedovanjem društvu ter kako naj županja oziroma predsedujoči, ki vodi sejo občinskega sveta, v takih primerih ravna.

Komisija lahko v zvezi z vašim vprašanjem odgovori le na načelni ravni, izhajajoč iz določb ZIntPK o nasprotju interesov in nezdružljivostjo funkcij.
Nasprotje interesov so okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). Nasprotje interesov se ugotavlja za uradne osebe, med katere po 10. točki 4. člena sodijo funkcionarji, uradniki na položaju in drugi javni uslužbenci, poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja in nastane tedaj, ko je izkazan zasebni interes te osebe, ki vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Pri nasprotju interesov je potrebno upoštevati vse okoliščine konkretnega primera, ki lahko kažejo na to, da bo uradna oseba zaradi svojih zasebnih interesov pristransko in neobjektivno opravljala svoje javne naloge.
ZIntPKv drugem odstavku 27. člena določa, da nepoklicni funkcionar (občinski svetnik) ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v osebi javnega ali zasebnega prava, če po svoji funkciji opravlja neposredni nadzor nad njihovim delom. Član občinskega sveta praviloma ne opravlja neposrednega nadzora nad delom javnega zavoda v smislu drugega odstavka 27. člena ZIntPK, zato ni zakonskih ovir, ki bi občinskemu svetniku prepovedovale opravljati funkcijo člana sveta zavoda.
Kadar je posameznik imenovan v svet zavoda s strani ustanovitelja, se pravi kot posameznik, ki naj bi skrbel za izvrševanje pravic in obveznosti ustanovitelja, hkrati pa je ta ista oseba zaposlena v javnem zavodu, se bodo po oceni Komisije pojavile težave predvsem v primerih, ko interes občine kot ustanovitelja ne bo enak interesom zaposlenih v javnem zavodu (oz. si bodo ti interesi morda celo nasprotovali). V takem primeru se bo ustvaril najmanj videz, da ta posameznik ne bo ravnal objektivno in nepristransko. To pa pomeni, da se mora v svetu javnega zavoda v takem primeru vedno izločiti iz glasovanja in odločanja o zadevi, v kateri obstajajo različni interesi občine kot ustanovitelja na eni strani in delavcev oziroma zaposlenih v javnem zavodu na drugi strani. V nasprotnem primeru se bo namreč znašel v nasprotju interesov.
Ker lahko pogosto dolžno izločanje člana sveta javnega zavoda ohromi delo tega organa, v zvezi s tem priporočamo, da občina v prihodnje pazi na morebitno nasprotje interesov inv svete javnih zavodov ali na druge položaje ne imenuje oseb, ki bi lahko zastopale tudi interese, drugačne od interesov občine, s čimer so vnaprej preprečene situacije, v katerih bi se lahko pojavilo nasprotje interesov.
– V zvezi z vašim vprašanjem, ali predlaganje sprejema sklepa o predčasnem financiranju društev s strani občinskega svetnika, ki je tudi predsednik enega od društev, pomeni kršitev 35. člena ZIntPK, sporočamo, da prvi odstavek 35. člena ZIntPK določa,da organ ali organizacija javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva, ne sme naročati blaga, storitev ali gradenj, sklepati javno-zasebnih partnerstev ali podeliti posebnih ali izključnih pravic s subjektom, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član v subjektu udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Nadalje tretji odstavek določa, da prepoved poslovanja v obsegu, ki ga določa prvi odstavek ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da so ob tem dosledno spoštovane določbe ZIntPK ali drugega zakona o nasprotju interesov in dolžnosti izogibanja temu nasprotju. Samo opravljanje funkcije v občinskem svetu in predsedovanje društvu ne še ne predstavlja nasprotja interesov, niti ni nezdružljivo skladno z ZIntPK (27. člen).
V skladu z navedenim in pod pogojem, da je predčasno financiranje društev zakonito oziroma v skladu s predpisi s področja izvrševanja proračuna (do tega vprašanja se Komisija ne more opredeljevati, saj ne gre za materijo, ki bi jo urejal ZIntPK), se mora občinski svetnik v izogib morebitnemu nasprotju interesov in posledično omejitvam poslovanja izločiti iz vseh faz postopka dodelitve finančnih sredstev občine, oziroma se vzdržati vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na potek postopka oziroma odločitev o dodelitvi sredstev. To po oceni komisije zajema tudi fazo predlaganja sprejetja sklepa, s katerim se športnim društvom predčasno, torej pred izvedbo javnega razpisa zagotovijo sredstva v višini 40% glede na realizacijo preteklega leta.
Kadar županja oziroma predsedujoči, ki vodi sejo občinskega sveta, v konkretnem primeru meni, da je sklep nezakonit, je primerno, da o tem opozori občinske svetnike in prekine oziroma odloži obravnavo zadeve do pridobitve mnenja pristojnih organov.
Za tolmačenje in razlago Zakona o lokalni samoupravi, ki ureja sprejemanje sklepov iz pristojnosti občinskega sveta, je pristojno Ministrstvo za pravosodje in javno upravo (bivša Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko), zato vam predlagamo, da se za razlago obrnete na pristojno službo.

(odgovor z dne 24.4.2012 št. 06262-1/2012,72)

Uvodoma poudarjamo, da ZIntPK, ki ga je pristojna tolmačiti in razlagati komisija, v zvezi s pogodbenimi razmerji vsebuje le določbe o omejitvah poslovanja, drugih določb, z vidika kateri bi bilo mogoče ocenjevati (ne)primernost sklepanja pogodb med Državnim zborom in političnimi strankami, pa nima, zato lahko v zvezi s tem podamo le splošno in neobvezujoče mnenje komisije. Pri tem izhajamo iz predpostavke, da zakonodaja s področja poslanskih pisarn in političnih strank ne prepoveduje oziroma omejuje tega, da sta poslanska pisarna in politična stranka na istem naslovu oziroma v istem prostoru.
Kar se tiče nasprotja interesov po ZIntPK, smo mnenja, da ta institut praviloma ne more biti uporaben za primere, ko se poslanec predstavlja skupaj s politično stranko, saj celoten slovenski politični sistem na ravni zakonodajne in tudi izvršilne veje oblasti temelji na strankarskem modelu, zato bi bilo nasprotje interesov nerealno tolmačiti tako, da poslanec v razmerju do Državnega zbora ne sme predlagati ničesar, kar je povezano s politično stranko, na listi katere je bil izvoljen, in ki ima svojo poslansko skupino tudi v aktualni sestavi Državnega zbora in je preko svojih poslancev dejansko del tega telesa.
Kadar ima politična stranka kot subjekt zasebnega prava v lasti prostore, ki jih je Državni zbor zainteresiran najeti za potrebe poslanske pisarne, smo mnenja, da ni ovire za sklenitev najemne pogodbe, če najemnina ne presega običajne najemnine za takšen prostor in če je ta primeren za poslansko pisarno. Če najeti prostor ne bo namenjen samo delovanju poslanske pisarne, ampak bo v istem prostoru delovala tudi politična stranka, je treba pri določitvi najemnine ustrezno upoštevati tudi obseg dejavnosti poslanske pisarne oziroma čas, ko se bo ta prostor uporabljal za namene poslanske pisarne.
Kadar bi politična stranka prostor, ki ga ima v najemu in v katerem aktivno deluje, oddala v podnajem Državnemu zboru, je potrebno zagotoviti, da bo Državni zbor, ki je subjekt javnega prava in porabnik proračunskih sredstev, dejansko plačal najemnino samo za poslansko pisarno, ne pa tudi za delovanje politične stranke. V tem primeru si mora Državni zbor z vpogledom v najemno pogodbo med najemodajalcem in politično stranko ali na drug ustrezen način zagotoviti podatek, kakšno najemnino politična stranka plačuje za prostor, ki ga daje v podnajem (in ali je prostor sploh upravičena dajati v podnajem) ter se dogovoriti za višino najemnine, ki bo ustrezno odražala delež uporabe tega prostora za potrebe poslanske pisarne. Smiselno enako velja za morebiten skupen najem prostorov – če sta poslanska pisarna in politična stranka v istem prostoru, ki ga skupaj najameta Državni zbor in politična stranka, je potrebno najemnino jasno in transparentno razmejiti glede na deleže, koliko se prostor uporablja za posamezno dejavnost, pri čemer delež za poslansko pisarno krije Državni zbor, delež za politično stranko pa stranka sama.
Kar se tiče podjemnih pogodb za strokovno administrativno pomoč v poslanski pisarni, smo mnenja, da zgolj prostor, v katerem se izvaja dejavnost poslanske pisarne, ne more biti ovira za sklenitev podjemne pogodbe; je pa seveda potrebno pri teh pogodbah paziti na to, da se pri izbiri posameznikov, s katerimi bodo sklenjene, uporabljajo vnaprej določeni objektivni kriteriji in ne morda metode nepotizma ali klientelizma.
Vsebina Sklepa o organizaciji poslanskih pisarn Državnega zbora nam ni poznana; mnenja pa smo, da je v tem aktu primerno urediti tudi morebitna sporna oziroma odprta vprašanja, povezana z najemanjem prostorov in storitev za poslanske pisarne.

(odgovor z dne 7.3.2012 št. 06262-1/2012,44)

Nasprotje interesov je v 12. točki 4. člena ZIntPK opredeljeno kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe po 13. točki 4. člena ZIntPK pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike.
Nasprotje interesov se ugotavlja za uradne osebe, med katere sodijo funkcionarji, uradniki na položaju in drugi javni uslužbenci, poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja in nastane tedaj, ko je izkazan zasebni interes te osebe, ki vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Pri ugotavljanju nasprotja interesov je potrebno upoštevati okoliščine konkretnega primera, ki kažejo na to, da uradna oseba zaradi svojih zasebnih interesov pristransko in neobjektivno opravlja svoje javne naloge.
Ob upoštevanju navedenih določb komisija meni, da samo dejstvo, da župan občine, ki je zaposlen v zavodu, v katerem opravlja naloge svetovalca za razvoj podeželja, v imenu zavoda izdeluje prijave, vodi mednarodne projekte ter izdeluje vloge, poslovne načrte in investicijske programe za pridobivanje sredstev evropskih strukturnih skladov pogodbo, še ne povzroča avtomatičnega nasprotja interesov. Tudi naloge, ki jih opravlja ta uradna oseba kot javni uslužbenec v zavodu in pristojnosti oziroma naloge, ki jih opravlja kot župan občine, same po sebi v smislu ZIntPK niso v medsebojnem nasprotju interesov, v kolikor pri opravljanju teh nalog ne nastanejo okoliščine, v katerih uradna oseba zaradi zasebnih interesov pristransko in neobjektivno opravlja svoje javne naloge.
Ob upoštevanju navedenega, nasprotje interesov pri županu lahko nastane v primeru, če kakorkoli sodeluje pri sklepanju poslov z zavodom, v katerem je zaposlen ali sodeluje v postopku dodeljevanja sredstev temu zavodu. Nasprotje interesov torej nastane, če župan sodeluje v katerikoli fazi postopka, v kateri obstaja možnost, da svoje funkcije župana ne bo opravljal objektivno in nepristransko, ampak bo na katerikoli način deloval v korist zavoda,v katerem je zaposlen. Da bi se izognil morebitnemu nasprotju interesov se je župan v takšnih primerih dolžan izločiti iz vseh faz postopka odločanja o sklenitvi in izvedbi postopkov ali poslov z zavodom, v katerem je zaposlen.

(odgovor z dne 5.3.2012 št. 06262-1/2012-36)

ZIntPK v 12. točki 4. člena opredeljuje nasprotje interesov kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog.
Zasebni interes uradne osebe po 13. točki 4. člena pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike. V smislu 37. člena ZIntPK mora uradna oseba biti pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne in svoje funkcije ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes.
Iz navedenih določb izhaja, da se nasprotje interesov ugotavlja za uradne osebe, med katere po 10. točki 4. člena ZIntPK sodijo tudi funkcionarji (člani občinskega sveta) in nastane tedaj, ko je izkazan zasebni interes te osebe, ki kaže na to, da uradna oseba zaradi svojih zasebnih interesov pristransko in neobjektivno opravlja svoje javne naloge.
V obravnavanem primeru, ko uradna oseba (članica občinskega sveta), ki je ravnateljica OŠ Y, h kateri se izvaja postopek pripojitve enote vrtca, na občinskem svetu glasuje o pripojitvi vrtca k šoli, ki jo zastopa, so po mnenju komisije podane okoliščine, v katerih je ustvarjen najmanj videz, da njen zasebni interes vpliva na objektivno in nepristransko opravljanje njenih javnih nalog kot članice občinskega sveta. Njen zasebni interes se izraža v pridobitvi premoženjske in nepremoženjske koristi za pravno osebo (osnovno šolo), ki jo kot ravnateljica zastopa.
Uradna oseba mora v smislu prvega odstavka 37. člena biti pozorna na vsako dejansko in možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne. Temu se lahko izogne z izločitvijo iz postopka glasovanja na občinskem svetu o sprejemu aktov o pripojitvi enote vrtca k osnovni šoli, katere ravnateljica je.
Pravnih posledic oziroma (ne)veljavnosti sprejetih aktov zaradi opustitve izločitve posameznika iz postopka, v katerem se je znašel v nasprotju interesov, ZIntPK ne vsebuje, zato se komisija do tega vprašanja ne more opredeliti. Veljavnost in zakonitost posameznih pravnih aktov občinskega sveta lahko ugotavlja le pristojno sodišče. Komisija lahko uvede postopke ugotavljanja dejanskega obstoja nasprotja interesov, ter o svojih ugotovitvah obvesti pristojni organ (v konkretnem primeru občino) in mu določi rok, v katerem jo je ta dolžan obvestiti o sprejetih ukrepih. Dolžna aktivnost je na strani organa, njegovi ukrepi pa morajo iti v smeri odprave nepravilnosti.

(odgovor z dne 21.2.2012 št. 06262-1/2012,27)

Komisija uvodoma ugotavlja, da zaposlitve oziroma opravljanje dela člana občinskega sveta v občinski upravi ne ureja ZIntPK, za razlago katerega je pristojna Komisija, temveč to tematiko ureja Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, v nadaljevanju: ZLS), kjer določa nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z drugimi funkcijami oziroma delom. V 37.b členu ZLS je določeno, da funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. Iz navedene določbe je razvidna nezdružljivost člana občinskega sveta z delom v občinski upravi. Glede same zaposlitve občinskega svetnika na občini vam predlagamo, da se z vprašanjem obrnete na ministrstvo, pristojno za lokalno samoupravo.
ZIntPK z institutom omejitev poslovanja ureja le sklepanje posamičnih poslov oziroma poslovanje občinskih funkcionarjev z občino, ne pa sklepanja pogodb o zaposlitvi oz. področje delovnih razmerij. V drugem odstavku 35. člena je podana prepoved poslovanja občine pri nabavi blaga, opravljanju storitev ali gradenj, sklepanju javno-zasebnega partnerstva ali podeljevanju koncesij s funkcionarjem (občinskim svetnikom) ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo. Po navedeni določbi občina ne sme sklepati poslov oziroma naročati kakršnih koli storitev z občinskim funkcionarjem, med katere sodi tudi član občinskega sveta, kar pomeni, da član občinskega sveta po navedenih določbah ne sme opravljati vzdrževalnih del za občino, v kateri opravlja svojo funkcijo.

(odgovor z dne 20.2.2012 št. 06262-1/2012,26)

ZIntPK v 12. točki 4. člena opredeljuje nasprotje interesov kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe po 13. točki 4. člena ZIntPK pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične osebe ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike.
Iz navedenih določb izhaja, da se nasprotje interesov ugotavlja za uradne osebe, med katere po 10. točki 4. člena sodijo tudi funkcionarji na lokalni ravni, to so občinski svetniki, in nastane tedaj, ko je izkazan zasebni interes uradne osebe, ki vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Pri ugotavljanju nasprotja interesov je potrebno upoštevati vse okoliščine konkretnega primera, ki lahko kažejo na to, da uradna oseba zaradi svojih zasebnih interesov pristransko in neobjektivno opravlja svoje javne naloge.
Ob upoštevanju navedenih določb komisija meni, da se je občinski svetnik v opisani situaciji dolžan izločiti iz razprave in glasovanja o proračunski postavki, na kateri se zagotavljajo sredstva za adaptacijo občinske stavbe, katere najemnik je družba, v kateri je občinski svetnik udeležen v več kot 16%, saj obstaja najmanj videz, da zaradi zasebnega interesa, povezanega z deležem v družbi Kobariški muzej d.o.o., pri glasovanju ne objektiven in nepristranski.
Ker iz vprašanja ne izhaja, kdo bo vodil investicijo oz. komu so namenjena sredstva iz proračunske postavke, pa posebej opozarjamo še na določbe ZIntPK o omejitvah poslovanja. Če so sredstva iz proračunske postavke namenjena občini, do omejitev poslovanja ne more priti, se je pa svetnik, kot navedeno zgoraj, dolžan izločiti iz glasovanja zaradi spoštovanja določb o dolžnem izogibanju nasprotju interesov. Če so sredstva namenjena družbi X d.o.o., pa je potrebno spoštovati tudi določbe ZIntPK o omejitvah poslovanja.
ZIntPK v prvem odstavku 35. člena določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja koncesij med organom ali organizacijo javnega sektorja (npr. občino) in subjektom (npr. družbo X d.o.o.), v katerem je funkcionar, ki pri tem organu opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ali v katerem ima funkcionar ali njegov družinski član neposredno ali preko drugih pravnih oseb več kot pet odstotni delež v ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
Po tretjem odstavku 35. člena prepoved poslovanja v obsegu iz prvega odstavka ne velja za postopke oziroma načine pridobivanja sredstev, ki ne pomenijo (javnega) naročanja blaga, storitev ali gradenj ali katerekoli oblike javno-zasebnega partnerstva, pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe tega ali drugega zakona o nasprotju interesov in o dolžnosti izogibanja temu interesu oziroma pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla. Če funkcionar v tem primeru krši določbe o izogibanju nasprotju interesov oziroma o dolžni izročitvi, nastopijo posledice kot v primeru prepovedi poslovanja (se pravi ničnost pogodbe).
V vsakem primeru se je zato občinski svetnik v opisani situaciji dolžan izločiti iz razprave in glasovanja o proračunski postavki, na kateri se zagotavljajo sredstva za adaptacijo občinske stavbe, katere najemnik je družba, v kateri je občinski svetnik udeležen z več kot 16% deležem.

(odgovor z dne 9.2.2012 št. 06262-1/2012,18)

Komisija uvodoma ugotavlja, da nezdružljivost funkcije poslanca z drugimi funkcijami in dejavnostmi ureja Zakon o poslancih (Uradni list RS, št. 112/2005-uradno prečiščeno besedilo, 108/2008, 39/2011, v nadaljevanju: ZPos), za katerega razlago in tolmačenje Komisija ni pristojna, temveč odloča o opravljanju dodatne dejavnosti poslancev pristojno delovno telo državnega zbora (mandatno volilna komisija). Zaradi navedenega se je komisija pri odgovoru na vaše vprašanje ukvarjala le z vprašanjem morebitnega nasprotja interesov v smislu določb ZIntPK.
ZIntPK v 12. točki 4. člena opredeljuje nasprotje interesov kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe po 13. točki 4. člena ZIntPK pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične osebe ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike.
Iz navedenih določb izhaja, da se nasprotje interesov ugotavlja za uradne osebe, med katere po 10. točki 4. člena sodijo tudi funkcionarji in nastane tedaj, ko je izkazan zasebni interes uradne osebe, ki vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Pri ugotavljanju nasprotja interesov je potrebno upoštevati vse okoliščine konkretnega primera, ki lahko kažejo na to, da uradna oseba zaradi svojih zasebnih interesov pristransko in neobjektivno opravlja svoje javne naloge.
Ob upoštevanju navedenih določb komisija meni, da dejstvo, da je uradna oseba (poslanec) ustanovitelj poslovnega subjekta (zavoda) še ne povzroča avtomatično nasprotja interesov. Do nasprotja interesov bi lahko prišlo le v primeru, če bi poslanec sodeloval pred državnim zborom v katerem koli postopku dodelitve javnega naročila, koncesije ali drugih pravic, v katerem bi nastopal kot ponudnik tudi poslovni subjekt, katerega ustanovitelj je, oziroma bi na kakršenkoli način deloval v korist zavoda, katerega ustanovitelj je. Uradna oseba se je dolžna izogibati okoliščinam, ki povzročajo nasprotje interesov in se je se je v primeru, da nastopijo takšne okoliščine, dolžna izločiti iz vseh faz postopkov, v katerih obstaja možnost za nastanek nasprotja interesov.
Glede vprašanja o ukinitvi zavoda Komisija meni, da določbe ZIntPK o nasprotju interesov ne zahtevajo ukinitve poslovnega subjekta, ki ga je ustanovila poslanka.

(odgovor z dne 26.1.2012 št. 06262-1/2012-8)

Situacija, ko občina odda v najem poslovni prostor politični stranki, katere predsednik je župan občine, zakoniti zastopnik pa občinski svetnik – ne zapade pod sistem omejitev poslovanja kot ga določa 35. člen ZIntPK. Gre namreč za obratno razmerje od tistega, ki ga zajema institut omejitev poslovanja – prejemnik sredstev je občina, ne pa subjekt, s katerim je funkcionar lastniško ali drugače povezan. Osnovni namen omejitev poslovanja je v tem, da se pred porabo, motivirano z zasebnimi interesi, varujejo javna (domača in evropska) sredstva, kar pomeni, da se ta institut nanaša na posle oziroma razmerja, na podlagi katerih pride do odliva iz občinskega proračuna (ne pa na razmerja, ki prinašajo v občinsko blagajno prilive). Seveda pa mora biti tudi v tem primeru postopek oddaje poslovnega prostora v najem izpeljan transparentno in objektivno ter nepristransko, se pravi brez dajanja kakršnekoli prednosti posameznemu ponudniku ali ponudnikom

Kljub temu, da v konkretnem primeru ni omejitev poslovanja, pa opozarjamo na dolžno izogibanje nasprotju interesov, ki ga ZIntPK terja od vseh uradnih oseb, vključno z občinskimi funkcionarji. To pomeni, da v konkretnem primeru župan (ali podžupan), ki je hkrati predsednik ali zastopnik politične stranke/ponudnika na strani občine ne sme sodelovati v nobeni fazi postopka za oddajo poslovnih prostorov v najem in tudi ne more nastopati kot podpisnik pogodbe na strani občine, ampak mora pogodbo v imenu občine podpisati druga pooblaščena oseba.

(odgovor z dne 12.7.2012 št. 06241-1/2012-211)

Nezdružljivost člana občinskega sveta z drugimi funkcijami ali dejavnostmi primarno ureja 37. b člen ZLS, ki v drugem odstavku določa, da funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi dejavnostmi, za katere tako določa zakon. Ta zakon je ZIntPK, ki v drugem odstavku 27. člena določa, da nepoklicni funkcionar (član občinskega sveta) ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v pravni osebi javnega ali zasebnega prava, če po svoji funkciji opravlja nadzor nad delom te pravne osebe (med te osebe ne sodijo društva, ustanove in politične stranke).

Po oceni komisije član občinskega sveta kot nepoklicni funkcionar ne opravlja neposrednega nadzora nad delom osnovne šole (javnega zavoda). To pomeni, da ni podana nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z delom ravnatelja osnovne šole, iz česar izhaja, da je član občinskega sveta občine lahko ravnatelj osnovne šole, ki jo sofinancira občina, v kateri opravlja občinski svetnik svojo funkcijo.

Ne glede na to, da sta navedeni funkciji združljivi, pa opozarjamo na možnost nastanka nasprotja interesov pri članu občinskega sveta, ki je hkrati ravnatelj osnovne šole. V smislu 12. točke 4. člena ZIntPK so nasprotje interesov okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Ob upoštevanju navedene določbe bi nasprotje interesov lahko nastalo pri članu občinskega sveta v primeru, da bi kakorkoli sodeloval v postopku predlaganja ali odločanja o dodeljevanju sredstev osnovni šoli, v kateri opravlja naloge ravnatelja. Nasprotje interesov torej nastane, če član občinskega sveta sodeluje v katerikoli fazi postopka, v kateri obstaja možnost, da svoje funkcije ne bo opravljal objektivno in nepristransko, ampak bo deloval v korist javnega zavoda, v katerem zaseda položaj ravnatelja. Da bi se izognil morebitnemu nasprotju interesov, mora biti član občinskega sveta izločen iz postopka obravnave in glasovanja občinskega sveta o dodeljevanju sredstev osnovni šoli, v kateri je ravnatelj. Prav tako se je dolžan izločati iz drugih postopkov in zadev iz pristojnosti občinskega sveta, ki bi se nanašali na osnovno šolo, v kateri je ravnatelj.

Ali se lahko ravnatelj odpove pozivu OVK, ni materija, ki bi jo urejal ZIntPK, zato vam predlagamo, da se za pojasnilo v tem delu obrnete na Ministrstvo za pravosodje in javno upravo (bivšo SVLR).

Odgovor poslan dne 13.11.2012 št.  06240 – 1 / 2012 – 148

Komisija je v Sistemskem načelnem mnenju glede nedovoljenih praks v javnem sektorju pri najemanju odvetniških storitev jasno zapisala, kateri primeri oziroma prakse spadajo med tipične primere nasprotja interesov, ki so se mu uradne osebe skladno z ZIntPK dolžne izogniti, in sicer:

– ko uradna oseba za pravno svetovanje ali zastopanje subjekta javnega sektorja, katerega predstojnik je, pooblasti odvetnika, ki je njen družinski član, ali odvetnika iz odvetniške pisarne ali odvetniške družbe, katere partner (ali udeleženec pri dobičku) je njen družinski član;

– ko uradna oseba za pravno svetovanje ali zastopanje subjekta javnega sektorja, katerega predstojnik je, pooblasti odvetnika, odvetniško pisarno ali odvetniško družbo ali sodeluje pri odločanju o podelitvi pooblastil odvetniku, s katerim ima ali je do nedavnega imela sklenjeno zasebno pooblastilno razmerje npr. v kazenskem, civilnem ali upravnem postopku;

– ko uradna oseba za pravno svetovanje ali zastopanje subjekta javnega sektorja, katerega predstojnik je, pooblasti odvetnika, s katerim ima oziroma je do nedavnega imela tesnejše osebne stike (npr. prijateljstvo);

– ko uradna oseba za pravno svetovanje ali zastopanje subjekta javnega sektorja, katerega predstojnik je, pooblasti odvetnika, s katerim ima oziroma je do nedavnega imela tesnejše politične stike.

V naštetih primerih so v ravnanju uradne osebe izpolnjeni vsi znaki nasprotja interesov kot ga določa ZIntPK, in sicer v primerih, ko je zasebno pooblastilno razmerje obstajalo PREDEN je bilo pooblastilo odvetniku dano s strani javnega subjekta. V teh primerih obstoječe zasebno pooblastilno razmerje ustvarja najmanj videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog zastopnika občine (župana), kar že pomeni nasprotje interesov po ZIntPK. Če je zasebno pooblastilo dano pozneje, ne moremo govoriti o nasprotju interesov, predstavlja pa to ravnanje korupcijsko tveganje, ki se mu prav tako velja izogniti. Ker iz vašega vprašanja ni razvidno, ali je bilo zasebno pooblastilo odvetniku dano preden mu je bilo dano pooblastilo občine, vam konkretnega odgovora na vprašanje ne moremo podati. Ob predpostavki, da je župan v imenu občine najel oziroma pooblastil svojega zasebnega odvetnika, načeloma torej govorimo o nasprotju interesov (četudi gre za zastopanje v različnih zadevah), ki se mu župan kot uradna oseba mora izogniti in ravnati skladno z določbami ZIntPK (predvsem 38. člen). Če tega ne stori, je lahko odgovoren za prekršek po 10. alineji prvega odstavka 77. člena ZIntPK. Komisija lahko postopek ugotavljanja nasprotja interesov uvede v roku dveh let od opravljenih uradnih dejanj (4. odstavek 39. člena ZIntPK).

Odgovor z dne 15.11.2012 št. 06262-1/2012-179

Situacija, ki jo omenjate – torej ko občina z investitorjem/gospodarsko družbo, katere direktor je občinski svetnik te občine, sklene pogodbo, na podlagi katere se vodovod brezplačno prenese v njeno last – ne zapade pod sistem omejitev poslovanja, kot ga določa 35. člen ZIntPK. Gre namreč za obratno razmerje od tistega, ki ga zajema institut omejitev poslovanja – prejemnik sredstev oziroma v tem konkretnem primeru komunalne infrastrukture je občina, ne pa subjekt, s katerim je funkcionar lastniško ali drugače povezan. Osnovni namen omejitev poslovanja je namreč v tem, da se pred porabo, motivirano z zasebnimi interesi, varujejo javna (domača in evropska) sredstva, kar pomeni, da se ta institut nanaša na posle oziroma razmerja, na podlagi katerih pride do odliva iz občinskega proračuna (ne pa na razmerja, ki prinašajo v občinsko blagajno prilive).

Kljub temu, da v konkretnem primeru niso podane omejitve poslovanja, pa opozarjamo na dolžno izogibanje nasprotju interesov, ki ga ZIntPK terja od vseh uradnih oseb, vključno z občinskimi funkcionarji. Uradna oseba mora biti v smislu 37. člena ZIntPK pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in storiti vse, da se mu izogne in svoje funkcije ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes. Uradna oseba, ki med izvajanjem svoje službe ali funkcije zazna dejansko ali možno nasprotje interesov, se mu mora izogniti na enega od naslednjih načinov:

– tako, da se v celoti izloči iz obravnave in odločanja oziroma opravljanja delovnih nalog v povezavi s konkretnim primerom in o tem nemudoma obvesti predstojnika oziroma; ali
– tako, da začasno prekine z delom na zadevi in o nasprotju interesov nemudoma obvesti predstojnika (če tega nima, pa komisijo), ki oceni, ali je nasprotje interesov podano ali ne oziroma ali bi videz nasprotja interesov v konkretnem primeru lahko v taki meri ogrozil integriteto in zakonitost izvajanja javne funkcije oziroma službe, da je potrebna izločitev uradne osebe.

V konkretnem primeru to pomeni, da občinski svetnik, ki je hkrati direktor gospodarske družbe, ki je eden izmed investitorjev projekta, s katero bo občina sklenila pogodbo, na strani občine ne sme sodelovati v nobeni fazi tega postopka oziroma posla.

Odgovor z dne 26.02.2013 št. 06241-1/2013-35

Komisija je vprašanja o nezdružljivosti funkcij občinskih funkcionarjev pristojna razlagati le z vidika določb ZIntPK, ki v smislu 3. člena velja v primeru, če drug zakon teh vprašanj ne ureja drugače. Nezdružljivost funkcij občinskega svetnika z drugimi funkcijami in deli v občinski upravi oziroma službi ožjega dela občine ureja Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 67/08, 79/08, 51/10, v nadaljevanju: ZLS), predvsem njegov 37.b člen, določbe ZIntPK pa se uporabljajo le za opravljanje drugih dejavnosti, ki v ZLS niso navedene.
ZIntPK obseg prepovedi članstva in dejavnosti za nepoklicne funkcionarje ureja v drugem in tretjem odstavku 27. člena ZIntPK. Medtem kot se drugi odstavek nanaša na vse nepoklicne funkcionarje, je tretji odstavek omejen izključno na nepoklicne župane in nepoklicne podžupane, za katere v določenem segmentu uvaja strožji režim kot velja za ostale nepoklicne funkcionarje. Funkcionar, ki funkcijo opravlja nepoklicno (občinski svetnik), ne sme opravljati dejavnosti zastopanja oziroma biti član organov upravljanja in nadzora v enakem krogu subjektov kot poklicni funkcionar (se pravi v gospodarski družbi, v gospodarskem interesnem združenju, v zadrugi, v javnem zavodu, v javni agenciji in v drugi osebi javnega ali zasebnega prava, z izjemo društev, ustanov in političnih strank), vendar le, če po svoji funkciji opravlja neposredni nadzor nad njihovim delom. Sočasno opravljanje funkcij občinskega svetnika in predsednika društva z vidika določb ZIntPK torej ni sporno, saj ne gre za nezdružljivi funkciji.
Je pa občinski svetnik kot funkcionar skladno z 10. točko 4 člena ZIntPK uradna oseba, za katero velja dolžnost izogibanja nasprotju interesov. 12. točka 4. člena ZIntPK nasprotje interesov opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). Za konkretni primer to pomeni, da bi se občinski svetnik kot uradna oseba (v kolikor bi bil vključen v kakršenkoli postopek v zvezi z društvom, katerega predsednik je) moral izločiti iz vseh postopkov obravnave in odločanja o vseh zadevah v zvezi z društvom, katerega predsednik je, saj bi se v nasprotnem primeru lahko ustvaril najmanj videz, da svojega dela v tej konkretni zadevi ne opravlja objektivno in nepristransko.

Odgovor z dne 15.04.2013 št. 06240-1/2013-61

Z vidika določb ZIntPK ni izrecnih zakonskih omejitev, ki bi preprečevale družinskemu članu občinskega funkcionarja delo v nadzornem odboru iste občine, v kateri občinski funkcionar opravlja svojo funkcijo.
Opozarjamo pa, da so tako člani nadzornega odbora občine kot tudi občinski funkcionarji (občinski svetniki, podžupani, župani) uradne osebe po ZIntPK, kar pomeni, da jih v celoti zavezujejo določbe ZIntPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov. Nasprotje interesov je v 12. točki 4. člena ZIntPK definirano kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe po 13. točki 4. člena ZIntPK pomeni premoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike. Po 37. členu ZIntPK mora biti uradna oseba pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne. Svoje funkcije ali službe ne sme izrabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes. Po 38. členu ZIntPK mora uradna oseba, ko ugotovi nasprotje interesov ali možnost, da bi do njega prišlo, o tem takoj obvestiti svojega predstojnika, ob tem pa mora prenehati z delom v zadevi, v kateri je prišlo do nasprotja interesov. Predstojnik o obstoju nasprotja interesov odloči v 15 dneh.

Odgovor z dne 04.03.2013 št. 06262-1/2013-34

Prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, določa, da so vsi posli, sklenjeni na podlagi postopkov oziroma vsako pridobivanje sredstev, ki pomeni javno naročanje, javno-zasebno partnerstvo, podeljevanje koncesij, podeljevanje posebnih in izključnih pravic, med občino in njenim funkcionarjem ali njegovim družinskim članom prepovedani, če je funkcionar ali njegov družinski član v subjektu udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Nadaljnje tretji odstavek določa, da prepoved poslovanja v obsegu, ki ga določa prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da so ob tem dosledno spoštovane določbe ZIntPK ali drugega zakona o nasprotju interesov in dolžnosti izogibanja temu nasprotju.
V skladu z navedenim je ugotoviti, da postopek dodeljevanja sredstev za kmetijske stroje in podobno ne sodi med postopke javnega naročanja, javno-zasebnega partnerstva oziroma podeljevanja koncesij, temveč med t.i. »druge načine pridobivanja sredstev«, za katere se uporablja tretji odstavek 35. člena ZIntPK. Po ZIntPK torej ni omejitev, ki bi posameznemu članu občinskega sveta ob izpolnjevanju pogojev prepovedovale pridobitev predmetnih sredstev, ob pogoju, da so pri tem dosledno spoštovane določbe ZIntPK ali drugega zakona o nasprotju interesov in dolžnosti izogibanja temu nasprotju. Skladno s tem se mora občinski svetnik, ki bi zaprosil za kakršna koli sredstva (v kolikor gre za druge načine pridobivanje sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku 35. člena ZIntPK) izločiti iz vseh faz postopka razpisa dodeljevanja finančnih sredstev občine, oziroma se vzdržati vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na potek postopka oziroma odločitve o dodelitvi finančnih sredstev. V konkretnem primeru to pomeni, da se mora občinski svetnik v celoti in popolnoma izločiti iz vseh faz odločanja o tem (od najbolj začetne – oblikovanja razpisnih pogojev do končne – odločitve o izbiri prejemnikov sredstev) in se vzdržati tudi vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na odločanje o dodelitvi omenjenih sredstev, tako na strani občinskega sveta kot tudi na strani komisije za kmetijstvo, katere predsednik je. V kolikor določb o dolžnem izogibanju nasprotju interesov ne bo spoštoval, bodo nastopile posledice kot v primeru prepovedi poslovanja, in sicer bodo skladno s sedmim odstavkom 35. člena ZIntPK take pogodbe oz. take oblike pridobivanja sredstev nične.

Odgovor z dne 01.03.2013 št. 06241-1/2013-40

429. ZIntPK v prvem odstavku 35. člena določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja koncesij med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ki je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.

Po tretjem odstavku 35. člena prepoved poslovanja v obsegu iz prvega odstavka ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe tega ali drugega zakona o nasprotju interesov in o dolžnosti izogibanja temu interesu oziroma pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla. Če funkcionar oziroma njegov družinski član v tem primeru krši določbe o izogibanju nasprotju interesov oziroma o dolžni izročitvi, nastopijo posledice kot v primeru prepovedi poslovanja.

V smislu tretjega odstavka 35. člena prepoved poslovanja med občino in različnimi društvi (sredstva za delovanje društev – sofinanciranja), katerih predsedniki ali člani upravnih odborov so člani občinskega sveta občine Ravne na Koroškem, ne velja za pridobivanje sredstev, ki ni zajeto v prvem odstavku tega člena (sem sodijo javna naročila, koncesije in sklepanje javno-zasebnega partnerstva) pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe ZIntPK o dolžnosti izogibanja nasprotju interesov oziroma pod pogojem, da se funkcionarji dosledno izločijo iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla, saj bo sicer posel ničen.

Ob upoštevanju navedenega komisija meni, da je glasovanje o občinskem proračunu kot celoti dopustno tudi za občinske svetnike, ki so predstavniki (ali člani upravnih odborov) društev, financiranih iz občinskega proračuna. Izločitev teh članov iz glasovanja bi namreč lahko dejansko povzročilo nesklepčnost občinskega sveta in s tem nesprejetje občinskega proračuna, ki je temeljni finančni akt občine. Ne sme pa član občinskega sveta razpravljati in glasovati o posamezni proračunski postavki, ki se nanaša na »njegovo« društvo, če se o tej predpostavki razpravlja in glasuje ločeno oziroma posebej.

Odgovor z dne 16.01.2013 št. 06241-1/2013-15

Komisija je pristojna le za razlago in tolmačenje določb ZIntPK, nadzor nad delovnimi razmerij javnih uslužbencev občinske uprave pa sodi v pristojnost Inšpektorata za javno upravo, oziroma njegove Inšpekcije za sistem javnih uslužbencev. V nadaljevanju zato pojasnjujemo zgolj institut nasprotja interesov, ki ga ureja ZIntPK in ki v predmetnem primeru pride v poštev, v presojo zakonitosti postopka zaposlitve delavke se komisija ne spušča.
ZIntPK opredeljuje nasprotje interesov kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične osebe ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike. Premoženjska korist zajema nepremičnine, premičnine oziroma kakršnokoli drugo korist, ki jo je mogoče denarno ovrednotiti (delovno razmerje, pogodbeno delo, sejnine, denarne nagrade, potovanja ipd.); nepremoženjska korist pa zajema druge oblike koristi, ki jih sicer ni mogoče neposredno denarno ovrednotiti, predstavljajo pa dodano vrednost za prejemnika (usluge, priznanja, reference, status, funkcija, izobrazba, ipd.). Po 37. členu ZIntPK mora biti uradna oseba, med katere po 10. točki 4. člena sodijo tudi občinski funkcionarji (župan, podžupan, občinski svetniki), pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne. Svoje funkcije ali službe ne sme izrabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes. Po 38. členu ZIntPK mora uradna oseba, ko ugotovi nasprotje interesov ali možnost, da bi do njega prišlo, o tem takoj obvestiti svojega predstojnika, če tega nima pa komisijo, ob tem pa mora prenehati z delom v zadevi, v kateri je prišlo do nasprotja interesov. Predstojnik o obstoju nasprotja interesov odloči v 15 dneh. Pri ugotavljanju nasprotja interesov je potrebno upoštevati vse okoliščine konkretnega primera, ki kažejo na to, da uradna oseba zaradi svojih zasebnih interesov pristransko in neobjektivno opravlja svoje javne naloge.
Skladno z vsem navedenim v konkretnem primeru to pomeni, da v postopku predmetne zaposlitve, oziroma v postopku izbire kandidatke za razpisano delovno mesto ne bi smeli sodelovati tisti občinski funkcionarji ali drugi javni uslužbenci, ki so s kandidatko povezani oziroma imajo ali so imeli z njo osebne, poslovne ali politične stike. Konkretneje to pomeni, da ne bi smeli sodelovati v nobeni fazi postopka zaposlitve, oziroma bi se morali vzdržati vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na potek postopka oz. na odločitev o izbiri ustreznega kandidata za zaposlitev in se s tem izogniti morebitnemu nasprotju interesov; navedeno vključuje tudi podpisovanje dokumentov o izbiri ter podpis pogodbe o zaposlitvi. Če so bila dosledno spoštovana pravila o dolžnem izogibanju nasprotju interesov, predmetna zaposlitev z vidika določb ZIntPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov načeloma ne bi smela biti sporna.

Odgovor z dne 30.05.2013 št. 06262-1/2013-118

ZIntPK v 12. točki 4. člena opredeljuje nasprotje interesov kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe po 13. točki 4. člena ZIntPK pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične osebe ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike. Po 37. členu ZIntPK mora biti uradna oseba, med katere po 10. točki 4. člena ZIntPK sodijo tudi poslanci, pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne. Svoje funkcije ali službe uradna oseba ne sme izrabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes. Po 38. členu ZIntPK mora uradna oseba, ko ugotovi nasprotje interesov ali možnost, da bi do njega prišlo, o tem takoj obvestiti svojega predstojnika, če predstojnika nima, pa Komisijo za preprečevanje korupcije, ob tem pa mora prenehati z delom v zadevi, v kateri je prišlo do nasprotja interesov. Predstojnik oziroma komisija o obstoju nasprotja interesov odloči v 15 dneh. Druga možnost za izognitev nasprotju interesov pa je samoizločitev uradne osebe iz dela oziroma obravnave zadeve (ali dejavnosti), v kateri je do nasprotja prišlo.

Vprašanje nasprotja interesov je vedno povezano s presojo vseh relevantnih okoliščin konkretnega dejanskega stanja oziroma primera. Zgolj lastništvo določenega (manjšega) števila delnic podjetij, o katerih bo uradna oseba (poslanec) soodločala v okviru svoje funkcije, po oceni komisije še ne povzroča avtomatično nasprotja interesov oziroma okoliščin, kjer bi bila potrebna dejanska izločitev uradne osebe (poslanca) iz vseh postopkov, povezanih s temi podjetji. V vašem primeru komisija meni, da vas dejstvo, da ste lastnik relativno majhnega števila delnic obravnavanih podjetij ne postavlja v položaj, ko zaradi nasprotja interesov ali drugih obveznosti po ZIntPK ne bi mogli oziroma smeli opravljati svoje funkcije poslanca v povezavi z odločanjem o prodaji teh podjetij. To mnenje je pogojeno z ustavno-pravnim položajem poslanca, z okoliščinami, v katerih boste odločali in tudi z majhnim deležem lastništva delnic. Odgovor bi bil hipotetično drugačen, če bi imeli funkcijo v izvršilni veji oblasti in bi bili neposredno odgovorni oziroma imeli neposreden in ključen vpliv na seznam podjetij, ki bodo del privatizacije. Prav tako bi bil odgovor drugačen, če bi sami ali vaši bližnji oziroma z vami povezane osebe imele v lasti znaten lastniški delež omenjenih podjetij.

Vseeno pa vam v izogib tudi nastanku videza nasprotja interesov oziroma nepotrebnemu problematiziranju lastništva delnic komisija neobvezujoče priporoča, da pred glasovanjem lastništvo delnic na pristojnih odborih razkrijete. Taka je tudi dobra praksa v mnogih tujih parlamentih in tudi v evropskem parlamentu. S takšnim konceptom proaktivne transparentnosti se ščiti integriteta javne funkcije, saj se s tem zmanjšuje možnost nastanka oziroma zbujanje videza – lahko tudi neupravičenega oziroma neutemeljenega – , da določene skrite (in naknadno medijsko ali politično razkrite) okoliščine vplivajo na objektivno in nepristransko opravljanje javnih nalog določenega posameznika.

(odgovor z dne 18.6.2013, št. 06262-1/2013-127)

ZIntPK nasprotje interesov opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). Nasprotje interesov se ugotavlja za uradne osebe, med katere po 10. točki 4. člena sodijo tudi občinski svetniki in nastane tedaj, ko je izkazan zasebni interes te osebe, ki vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Pri nasprotju interesov je potrebno upoštevati vse okoliščine konkretnega primera, ki lahko kažejo na to, da bo uradna oseba zaradi svojih zasebnih interesov pristransko in neobjektivno opravljala svoje javne naloge. Po 37. členu ZIntPK mora uradna oseb biti pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne, svoje funkcije ali službe pa ne sme izrabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes.
V primeru ko občinski svetnik, ki kandidira za določeno funkcijo (v vašem primeru članstvo v svetu javnega zavoda), na seji občinskega sveta glasuje o svoji kandidaturi, oziroma o samem sebi, so po mnenju komisije podane okoliščine, v katerih njegov zasebni interes vpliva na objektivno in nepristransko opravljanje njegovih javnih nalog v svojstvu člana občinskega sveta. Občinski svetniki morajo pri izvajanju svojih javnih nalog – glasovanju o kandidatu za člana sveta javnega zavoda – delovati objektivno in nepristransko. Da bo oseba, ki je sama kandidat za določen položaj, vse svoje protikandidate ocenila objektivno in nepristransko ter glasovala za tistega, ki je najboljši, logično ni mogoče pričakovati – izkustveno jasno je, da bo taka oseba glasovala zase oziroma dala prednost svojemu (zasebnemu) interesu. Skladno z navedenim to pomeni, da mora biti občinski svetnik, ki sam kandidira na določeno funkcijo, na seji občinskega sveta dosledno izločen iz vseh faz obravnave/razprave o njegovi kandidaturi, vključno s fazo glasovanja oziroma imenovanja. V nasprotnem primeru se bo namreč znašel v nasprotju interesov.
Ob tem posebej poudarjamo, da je v konkretnem primeru bistveno, da občinski svetniki opravljajo javne naloge. Glasovanje zase izpolnjuje znake nasprotja interesov po ZIntPK le pri opravljanju javnih nalog; ni pa mogoče govoriti o nasprotju interesov, kadar gre za izvrševanje zasebnopravnih dejanj, pri katerih so zasebni interesi povsem legitimni, kot npr. glasovanje zase na splošnih volitvah, kjer posameznik nastopa kot volivec – fizična oseba (in ne kot član javnopravnega organa).

(Odgovor z dne 27.9.2013, št. 06262-1/2013-190)

Uvodoma pojasnjujemo, da se določbe ZIntPK, ki urejajo nezdružljivost opravljanja funkcije, uporabljajo samo za funkcionarje, ki so opredeljeni v 6. točki 4. člena ZIntPK. Predsednik nadzornega odbora občine skladno z določbami ZIntPK nima statusa funkcionarja, zato se določbe ZIntPK v zvezi z nezdružljivostjo funkcij zanj ne uporabljajo. To vprašanje podrobneje ureja Zakon o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, s sprem.), predvsem njegov 32.a člen, ki določa, da člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov ožjih delov občine, tajnik občine, javni uslužbenci občinske uprave ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev. Za tolmačenje Zakona o lokalni samoupravi – in posledično tudi za presojo (ne)združljivosti funkcij, ki ju navajate – je pristojno Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo, zato svetujemo, da se s svojim vprašanjem obrnete na njegove pristojne službe.
Opozarjamo pa, da ima predsednik nadzornega odbora občine v skladu z 10. točko 4. člena ZIntPK status uradne osebe, zato zanj velja dolžnost dolžnega izogibanja nasprotju interesov. 12. točka 4. člena ZIntPK nasprotje interesov opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). Po 37. členu ZIntPK mora uradna oseba biti pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne. Svoje funkcije ali službe ne sme izrabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes. Po 38. členu ZIntPK mora uradna oseba, ko ugotovi nasprotje interesov ali možnost, da bi do njega prišlo, o tem takoj obvestiti svojega predstojnika (komisija svetuje, da predsednik nadzornega odbora obvesti ostale člane nadzornega odbora), ob tem pa mora prenehati z delom v zadevi, v kateri je prišlo do nasprotja interesov. Predstojnik (oziroma v tem primeru kolektivni organ – ostali člani nadzornega odbora) o obstoju nasprotja interesov odloči v 15 dneh. Druga možnost za izognitev nasprotju interesov je samoizločitev uradne osebe iz dela oziroma obravnave zadeve (ali dejavnosti), v kateri je do nasprotja prišlo, ob tem pa mora prenehati z delom v zadevi, v kateri je prišlo do nasprotja interesov.
V konkretnem primeru to pomeni, da mora biti predsednik nadzornega sveta, ob predpostavki, da je njegova funkcija sploh združljiva z delom v zavodu, in bo torej hkrati opravljal obe funkciji, dosledno izločen iz postopkov nadzora, ki se kakorkoli nanašajo na zavod, v katerem je zaposlen, saj bi se v nasprotnem primeru utegnil ustvariti najmanj videz, da nadzornih nalog nad zadevami iz pristojnosti nadzornega odbora občine ne opravlja nepristransko in objektivno.

(Odgovor z dne 2.9.2013, št. 06262-1/2013-175)

Komisija je v Sistemskem načelnem mnenju glede nedovoljenih praks v javnem sektorju pri najemanju odvetniških storitev jasno zapisala, kateri primeri oziroma prakse spadajo med tipične primere nasprotja interesov, ki so se mu uradne osebe skladno z ZIntPK dolžne izogniti, in sicer:

– ko uradna oseba za pravno svetovanje ali zastopanje subjekta javnega sektorja, katerega predstojnik je, pooblasti odvetnika, ki je njen družinski član, ali odvetnika iz odvetniške pisarne ali odvetniške družbe, katere partner (ali udeleženec pri dobičku) je njen družinski član;

– ko uradna oseba za pravno svetovanje ali zastopanje subjekta javnega sektorja, katerega predstojnik je, pooblasti odvetnika, odvetniško pisarno ali odvetniško družbo ali sodeluje pri odločanju o podelitvi pooblastil odvetniku, s katerim ima ali je do nedavnega imela sklenjeno zasebno pooblastilno razmerje npr. v kazenskem, civilnem ali upravnem postopku;

– ko uradna oseba za pravno svetovanje ali zastopanje subjekta javnega sektorja, katerega predstojnik je, pooblasti odvetnika, s katerim ima oziroma je do nedavnega imela tesnejše osebne stike (npr. prijateljstvo);

– ko uradna oseba za pravno svetovanje ali zastopanje subjekta javnega sektorja, katerega predstojnik je, pooblasti odvetnika, s katerim ima oziroma je do nedavnega imela tesnejše politične stike.

V naštetih primerih so v ravnanju uradne osebe izpolnjeni vsi znaki nasprotja interesov kot ga določa ZIntPK, in sicer v primerih, ko je zasebno pooblastilno razmerje obstajalo PREDEN je bilo pooblastilo odvetniku dano s strani javnega subjekta. V teh primerih obstoječe zasebno pooblastilno razmerje ustvarja najmanj videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog zastopnika občine (župana), kar že pomeni nasprotje interesov po ZIntPK. Če je zasebno pooblastilo dano pozneje, pri tej pooblastitvi ne moremo govoriti o nasprotju interesov (niti v tem primeru občinski funkcionar ne nastopa v svojstvu uradne osebe), se pa pri tem avtomatično vzpostavi tveganje za nasprotje interesov pri vseh bodočih poslih občine z odvetniško pisarno. V trenutku, ko župan zasebno pooblasti odvetniško družbo, se namreč šteje, da ima s to družbo poslovne stike, kar pomeni, da na ravni občine ne more več odločati o ničemer, povezanem s to odvetniško družbo, ampak se mora bodisi samoizločiti iz vseh postopkov, ki so kakorkoli povezani s to odvetniško družbo (vključno s podpisovanjem pooblastil v imenu občine) ali pa pred vsakim dejanjem, ki se nanaša na to odvetniško družbo, o okoliščinah nasprotja interesov skladno z 38. členom ZIntPK takoj obvestiti Komisijo za preprečevanje korupcije (glede na to, da župan nima predstojnika) in ravnati skladno z njeno odločitvijo. Če odvetniška družba opravlja storitve za občino v večjem obsegu oziroma pri pomembnejših zadevah, lahko to po oceni komisije precej ohromi delo občine, zato je primerno, da župan temeljito razmisli, ali res ni druge opcije kot pooblastitev odvetniške družbe, ki opravlja storitve tudi za občino.

Poleg navedenega v situacijah, ko ista odvetniška družba hkrati opravlja storitve za občino in za občinskega funkcionarja, obstajajo določena korupcijska tveganja, ki se kažejo v tem, da v končni fazi odvetniška družba občini (neposredno ali posredno) zaračuna tudi storitve, ki jih sicer opravlja za občinskega funckionarja kot zasebnika (komisija je tovrstno prakso že zaznala, tako da ne gre le za hipotetično, ampak realno tveganje). V zvezi s tem opozarjamo na absolutno nesprejemljivost tovrstnega ravnanja.

(odgovor z dne 7.8.2013, št. 06262-1/2013,163)

Vsak član občinskega sveta ima skladno s pristojnostmi občinskega sveta, ki obravnava in sprejema proračun občine, pravico, da vlaga spremembe in dopolnitve k predlogu proračuna in to na vsako proračunsko postavko, med drugim tudi na tisto, ki se nanaša na podjetje/društvo, katerega direktor/zastopnik je. Ne sme pa član občinskega sveta razpravljati in glasovati o posamezni proračunski postavki, ki se nanaša na podjetje/društvo, katerega direktor/zastopnik je, če se o tej postavki razpravlja in glasuje ločeno oziroma posebej. V nasprotnem primeru bi se namreč utegnil ustvariti najmanj videz, da svojih nalog iz pristojnosti občinskega svetnika ne opravlja nepristransko in objektivno.

Nasprotno je glasovanje o občinskem proračunu kot celoti dopustno tudi za občinske svetnike, ki so predstavniki/zastopniki društev ali javnih podjetij, ki se financirajo iz občinskega proračuna. Izločitev teh članov iz glasovanja bi namreč lahko dejansko povzročilo nesklepčnost občinskega sveta in s tem nesprejetje občinskega proračuna, ki je temeljni finančni akt občine.
Odgovor št. 06262-1/2015-61 z dne 03/03/2015

56. člen ZIntPK določa, da je lobist lahko vsaka polnoletna oseba, ki ni zaposlena v javnem sektorju in ji ni bila odvzeta poslovna sposobnost ter ni bila zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, v Republiki Sloveniji pravnomočno obsojena na več kot šest mesecev zapora. Nadalje je določeno, da funkcionar ne sme opravljati dejavnosti lobiranja pred pretekom dveh let, odkar mu je prenehala funkcija. Občinski svetnik kot nepoklicni funkcionar na podlagi Zakona o lokalni samoupravi tako ne more opravljati dejavnosti lobiranja.

ZIntPK nasprotje interesov opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). V smislu 37. člena ZIntPK mora biti uradna oseba pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne in svoje funkcije ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes.

V Sistemskem načelnem mnenju komisije glede dolžnosti izogibanja nasprotju interesov pri odločanju na svetih javnih zavodov in podobnih kolektivnih organov subjektov javnega sektorja, št. 06211-9/2012/24 z dne 3.7.2012 je med drugim navedeno tudi sledeče:

»… nasprotje interesov po ZIntPK po naravi stvari ne gre interpretirati kot omejevanja splošne glasovalne pravice, glasovanja voljenih predstavnikov v parlamentu ali občinskem svetu ali glasovanja za imenovanje na funkcije znotraj posameznega organa. S tem v zvezi glasovanje zase oziroma za povezane osebe lahko izpolnjuje znake nasprotja interesov po ZIntPK le pri opravljanju javnih nalog, ne pa na primer pri izvajanju splošne volilne pravice (npr. glasovanje zase na splošnih volitvah). Podobno velja za glasovanja v okviru delovanja izvoljenih predstavniških teles na državnem in lokalnem nivoju (tako ZIntPK ne omejuje ustavne pravice poslanca/poslanke, da na glasovanju v okviru svoje poslanske funkcije glasuje po svoji vesti – četudi zase ali za povezano osebo – v kolikor seveda določen glas ni posledica kakšnega kaznivega dejanja, npr. korupcijskega kaznivega dejanja). In nenazadnje, omejitev glasovanja po tem načelnem mnenju se ne nanaša na primere imenovanja oziroma izbire posameznika na funkcijo ali položaj znotraj posameznega organa, kjer imajo aktivno in pasivno volilno pravico zgolj člani organa (npr. izbira predsednika sveta zavoda izmed članov sveta zavoda).V teh primerih se posameznik z glasovanjem zase ne more spraviti v ugodnejši položaj v primerjavi z ostalimi kandidati, saj lahko tudi oni kot člani izbirnega organa glasujejo zase.«

Iz navedenega je zaključiti, da o nasprotju interesov ne moremo govoriti v sledečih primerih:
a)    pri izvajanju splošne volilne pravice (npr.: ko kandidat za občinskega svetnika glasuje zase na lokalnih volitvah; ko kandidat za župana glasuje na lokalnih volitvah zase, itd.),
b)    v okviru delovanja izvoljenih predstavniških teles na državnem in lokalnem nivoju, kadar ne gre za opravljanje javnih nalog v konkretnih primerih, ki se neposredno nanašajo na določenega posameznika, pravno osebo ali drug subjekt, ampak za odločanje o splošnih, sistemskih, strateških, političnih in podobnih zadevah (določbe ZIntPK o nasprotju interesov niso namenjene temu, da bi v tovrstnih zadevah npr. onemogočile delovanje organa kot celote);
c)    imenovanja oziroma izbire posameznika na funkcijo ali položaj znotraj posameznega organa, kjer imajo aktivno in pasivno volilno pravico zgolj člani organa (npr. izbira predsednika sveta zavoda izmed članov sveta zavoda; odločanje o občinskih svetnikih, ki bodo delovali v delovnih telesih občinskega sveta – KMVVI itd.).

Ko gre za odločanje o položajih izven občinskega sveta, na katere kandidirajo družinski člani občinskih svetnikov, po mnenju komisije ni dvoma, da gre za opravljanje javnih nalog občinskega sveta v konkretnem primeru, ki ne zapade pod nobeno od navedenih izjem, kar pomeni, da je treba upoštevati določbe ZIntPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov.

S tem v zvezi navajamo še nekaj primerov, s katerimi se komisija srečuje v praksi, in kjer veljajo oziroma ne veljajo določbe ZIntPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov:
– občinski svetnik se mora v izogib morebitnemu nasprotju interesov izločiti iz vseh faz postopka dodelitve finančnih sredstev občine, oziroma se vzdržati vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na potek postopka oziroma odločitev o dodelitvi sredstev, za katere tudi sam kandidira (individualno ali s povezanim subjektom),
– občinski svetnik (hkrati tudi direktor javnega zavoda, katerega ustanoviteljica je občina, v kateri občinski svetnik izvršuje svojo funkcijo) se mora v izogib morebitnemu nasprotju interesov izločiti iz kakršnih koli postopkov razprave in odločanja o javnem zavodu, katerega direktor je;
– vsak član občinskega sveta ima skladno s pristojnostmi občinskega sveta, ki obravnava in sprejema proračun občine, pravico, da vlaga spremembe in dopolnitve k predlogu proračuna in to na vsako proračunsko postavko, med drugim tudi na tisto, ki se nanaša na podjetje/društvo, katerega direktor/zastopnik je; enako je z glasovanjem  o občinskem proračunu kot celoti, saj gre za temeljni finančni akt občine; ne sme pa član občinskega sveta razpravljati in glasovati o posamezni proračunski postavki, ki se nanaša na »njegovo« društvo / subjekt / družbo itd., če se o tej predpostavki razpravlja in glasuje ločeno oziroma posebej.
Odgovor komisije št. 06262-1/2017,61 z dne 20.4.2017

Load More