Pogosta vprašanja

Slider

Določbo prvega odstavka 100. člena ZJN-3 je potrebno razumeti tako, da se za osebe, ki sodelujejo pri pripravi projektnega natečaja pod točko a) tega člena, torej ko se projektni natečaj izvaja v sklopu javnega naročila, njihovo sodelovanje pomeni sodelovanje v postopku javnega naročila, ki sodelujoče zavezuje k poročanju o premoženjskem, stanju (če so za to izpolnjeni zakonski pogoji), točka b), kjer gre za pripravo projektnega natečaja, ki ni del javnega naročila, pa ne, ker v takšnem postopku pripravljavci projekta ne sodelujejo kot osebe, odgovorne za javna naročila po 11. točki prvega odstavka 4. člena ZIntPK.

Postopek javnega naročila se formalno začne s sklepom o začetku postopka ali drugim načinom dokumentiranja vira in obsega sredstev, namenjenih javnemu naročilu (66. člena ZJN-3). V času od začetka postopka do odpiranja ponudb, se lahko uresničijo korupcijska tveganja (npr. prilagajanje razpisnih pogojev določenemu ponudniku), ki jih zakonodajalec želi obvladati z določbami ZIntPK o prijavi premoženjskega stanja oseb, ki v postopkih sodelujejo. Nenazadnje lahko tudi odločitev o ustavitvi postopka iz prvega odstavka 90. člena ZJN-3 predstavlja uresničitev korupcijskega tveganja.

Določbe ZIntPK o osebah, odgovornih za javna naročila je potrebno interpretirati na način, da so za poročanje premoženjskega stanja zavezani tudi posamezniki, ki so sodelovali pri postopkih, ki so bilo iz kakršnihkoli razlogov predčasno ustavljeni.

ZIntPK v 1. odstavku 42. člena določa, da morajo zavezanci sami komisiji sporočiti podatke o premoženjskem stanju, tudi tiste, ki so vsebovani v uradnih evidencah. Edina izjema so podatki o obdavčljivih dohodkih, ki jih je komisija skladno s 1. odstavkom 43. člena ZIntPK pridobi sama. V preostalem pa lahko komisija na podlagi drugega odstavka 42. člena ZIntPK sama pridobi podatke iz uradnih evidenc le zaradi preverbe resničnosti navedb zavezanca, ne pa tudi iz razloga zbiranja podatkov.

Iz navedenih zakonskih določb torej izhaja, da morajo zavezanci vse podatke o premoženjskem stanju razen podatkov o obdavčljivih dohodkih po Zakonu o dohodnini posredovati sami, komisija pa jih iz uradnih evidenc pridobi le, kadar izvaja postopek preverjanja resničnosti navedb, ki jih je zavezanec navedel v svojem obrazcu za poročanje premoženjskega stanja.

Razlog take ureditve je po oceni komisije predvsem v tem, da je ZIntPK zelo razširil krog zavezancev za prijavo premoženjskega stanja komisiji (število presega 15.000), kar majhnemu državnemu organu, kakršna je komisija, onemogoča, da bi za vse zavezance podatke iz uradnih evidenc pridobivala sama.

Če v preteklem letu ni bilo sprememb premoženjskega stanja tako, kot to določa 2. odstavek 43. člena ZIntPK, ni potrebno ponovno poročati v elektronski obliki.

 

Skladno z 9. točko 4. člena ZIntPK so poslovodne osebe direktorji in člani kolektivnih poslovodnih organov javnih agencij, javnih skladov, javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov ter drugih oseb javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna samoupravne lokalne skupnosti ter javnih podjetij in gospodarskih družb, v katerih imata država ali samoupravna lokalna skupnost večinski delež ali prevladujoč vpliv.

Likvidacijski upravitelj ni poslovodna oseba skladno z ZIntPK in posledično ni zavezanec za poročanje podatkov o premoženjskem stanju. V primeru, ko je podjetje v postopku likvidacije in ni ne poslovodnih oseb ne oseb, odgovornih za javna naročila, kot jih določa ZIntPK, prav tako ne posreduje seznamov zavezancev v skladu z ZIntPK.

ZIntPK v 9. točki 4. člena določa, da so poslovodne osebe direktorji in člani kolektivnih poslovodnih organov javnih agencij, javnih skladov, javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov ter drugih oseb javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna samoupravne lokalne skupnosti ter javnih podjetij in gospodarskih družb, v katerih imata država ali samoupravna lokalna skupnost večinski delež ali prevladujoč vpliv.

Iz navedenega izhaja, da ravnatelji organizacijskih enot, ki delujejo v okviru javnih zavodov niso poslovodne osebe v skladu z ZIntPK in posledično prav tako niso zavezanci za poročanje podatkov o premoženjskem stanju v skladu z 41. členom ZIntPK. Ravnateljica organizacijske enote tako ni zavezanka za poročanje o premoženjskem stanju, temveč direktor zavoda.

Zakon o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 –UPB, 95/09 – odl. US in 21/13 – ZFDO-F, v nadaljevanju: ZDSve) v drugem odstavku 43. člena določa, da je funkcija predsednika (v nadaljevanju: predsednik DS) častna in nepoklicna.

Vendar je bil drugi odstavek prej navedenega člena delno razveljavljen z odločbo Ustavnega sodišča, št. U-I-248/08-15 z dne 11. 11. 2009, in sicer da se z dnem objave prej naveden odločbe v Uradnem listu RS funkcija predsednika DS opravlja poklicno. Iz navedenega sledi, da je predsednik DS zavezanec za prijavo premoženjskega stanja po določilu prvega odstavka 41. člena ZIntPK.

V skladu z določilom 42. člena ZDSve po potrditvi mandatov državni svet izvoli predsednika in podpredsednika ter imenuje sekretarja državnega sveta (v nadaljevanju: sekretar DS). Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – UPB, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15, 23/17 – ZDOdv in 67/17) je sekretarja DS uvrstil med funkcionarje v 54. plačni razred, s čimer je ustvaril podlago za izplačilo njegove plače. V skladu z določbo 7. člena prej navedenega zakona je uvrščen v plačno skupino »A – Funkcije v državnih organih in lokalnih skupnostih«, plačno podskupino »A2 – Funkcionarji zakonodajne oblasti«.

Iz navedenega sledi, da sekretar opravlja funkcijo poklicno in je prav tako zavezanec za prijavo premoženjskega stanja po določilu prvega odstavka 41. člena ZIntPK.

  1. občinski/mestni svetniki
  2. veleposlaniki
  3. konzularni funkcionarji in častni konzularni funkcionarji
  4. pomočniki direktorjev
  5. delavski direktor
  6. člani Državne volilne komisije (zavezanec je le direktor Državne volilne komisije)
  7. člani Državnega sveta (razen predsednik državnega sveta)
  8. člani regijskega razvojnega sveta
  9. strokovni direktor javnega zavoda
  10. oseba, zaposlena v javnem zavodu, ki zaradi začasne odsotnosti direktorja po pooblastilu izvaja nujne in neodložljive zadeve ter opravlja tekoče naloge
  11. člani sveta javnega zavoda
  12. direktorji uradov – posameznih notranjih organizacijskih enot
  13. namestniki direktorjev
  14. namestniki generalnih direktorjev
  15. člani nadzornih svetov gospodarskih družb v stečaju
  16. direktorji sodišč
  17. likvidacijski upravitelj
  18. poslovodna oseba gospodarske družbe, ustanovljene v tujini, katere večinski lastnik je gospodarska družba, v kateri ima država večinski delež
  19. ravnatelj notranje organizacijske enote, ki deluje v okviru javnega zavoda (v tem primeru je zavezanec le direktor javnega zavoda)
  20. osebe, odgovorne za javna naročila, ki sodelujejo v postopku oddaje javnega naročila, ki ne presega mejne vrednosti
  21. osebe, ki niso bile imenovane v strokovno komisijo za oddajo javnega naročila in/ali v postopku ne sodelujejo aktivno (ne odločajo, potrjujejo in predlagajo vsebino razpisne dokumentacije, ne ocenjujejo ponudb oziroma naročniku ne predlagajo izbora ponudnika…)

Navedene osebe so lahko zavezanci za poročanje o premoženjskem stanju le v primeru, če sodelujejo v postopkih javnih naročil kot osebe, odgovorna za javna naročila, tako, kot to določa 11. točka 4. člena ZIntPK, seveda samo, če gre za javno naročilo, ki presega mejne vrednosti.

V primeru, da te osebe sodelujejo v postopkih javnih naročil, poročajo podatke o premoženjskem stanju komisiji vsako tekoče leto do 31. januarja v celoti, če so v preteklem koledarskem letu sodelovale v postopku javnega naročila.

V skladu s tretjim odstavkom 41. člena ZIntPK osebe, odgovorne za javna naročila, ne poročajo podatkov za vsako javno naročilo posebej v enem mesecu po začetku in v enem mesecu po zaključku javnega naročila, temveč poročajo podatke o premoženjskem stanju komisiji enkrat letno, do 31. januarja tekočega leta, če so v preteklem koledarskem letu sodelovale v postopku javnega naročanja.

Osebe, ki so po zaključenem postopku pri naročniku zgolj izvajalci pogodb, sklenjenih na podlagi skupnih javnih naročil, niso osebe, odgovorne za javna naročila v smislu 11. točke 4. člena ZIntPK in posledično niso zavezanci za poročanje podatkov o premoženjskem stanju komisiji, zato jih tudi ni potrebno sporočati na seznamih zavezancev.

Nadomestni člani razpisnih komisij morajo komisiji prijaviti podatke o premoženjskem stanju le v primeru, če v strokovni komisiji, v katero so bili imenovani kot nadomestni člani, aktivno sodelujejo. To pomeni, da odločajo, potrjujejo in predlagajo vsebino razpisne dokumentacije, ocenjujejo ponudbe oziroma naročniku predlagajo izbor ponudnika itd., seveda samo, kadar gre za javna naročila, ki presegajo mejne vrednosti.

Ko oseba, odgovorna za javna naročila izpolnjuje obrazec za poročanje premoženjskega stanja, mora vpisati organ, ki je bil naročnik v postopku javnega naročanja, v katerem je ta oseba sodelovala kot zunanji sodelavec in ne organa, pri katerem je dejansko zaposlena.

V primeru, ko člani strokovnih komisiji ne želijo sporočiti svojih osebnih podatkov, prosimo, da o tem obvestile Komisijo za preprečevanje korupcije, in sicer da sporočite seznam (ime in priimek, naslov itd. (če z njim seveda razpolagate)) vseh, ki vam svojih osebnih podatkov niso želeli posredovati in so pri vas sodelovali v strokovnih komisijah za izvajanje postopkov javnih naročil tako, kot to določa 11. točka 4. člena ZIntPK.

V skladu s petim odstavkom 41. člena ZIntPK komisiji sporočijo seznam zavezancev naročniki, ki poslujejo po predpisih, ki urejajo javno naročanje. Podatke o zunanjih in ostalih sodelavcih, ki sodelujejo v postopkih javnega naročanja, morajo torej sporočiti naročniki, ki izvajajo postopek javnega naročanja in ne organ, pri katerem so ti posamezniki dejansko zaposleni. Organ, ki izvaja postopek javnega naročila (naročnik) je namreč tisti, ki ima podatke o dejanskih zadolžitvah posameznika v postopku javnega naročanja, na podlagi katerih posameznik postane oseba, odgovorna za javna naročila in posledično zavezanec za prijavo premoženjskega stanja skladno z ZIntPK. Kljub temu, da so te osebe morebiti sodelovale pri postopku javnega naročila tudi pri organu, pri katerem so zaposlene in so jih že sami prijavili v seznam zavezancev, jih mora prijaviti tudi drugi organ, z vsemi predpisanimi podatki.

Skladno s 3. odstavkom 41. člena ZIntPK je oseba, kljub temu, da je stalni član komisije za vodenje postopkov javnih naročil, dolžna komisiji vsako tekoče leto do 31. januarja poročati podatke o premoženjskem stanju v celoti, če je v preteklem koledarskem letu sodelovala v postopkih javnih naročil, kot to določa 11. točka 4. člena ZIntPK. Podatke o premoženjskem stanju v celoti mora sporočiti tudi če v njenem premoženjskem stanju od zadnjega poročanja ni prišlo do sprememb.

Naročnik mora takega posameznika (stalnega člana strokovne komisije) vsako leto preko elektronskega obrazca, do 31. decembra tekočega leta, prijaviti v seznam zavezancev, če je v tem letu sodeloval vsaj v enem postopku oddaje javnega naročila. Ta seznam lahko naročniki sporočijo tudi med letom, vendar ga je potrebno ažurirati na zadnji dan, ko se v tem letu na seznamu pojavi še kakšna sprememba.

Kot datum nastopa dela se v elektronskem obrazcu za prijavo posameznika v seznam zavezancev oziroma v obrazcu za prijavo podatkov o premoženjskem stanju navede 1. januar tistega leta, v katerem je oseba, odgovorna za javna naročila, sodelovala v postopku javnega naročanja Če torej oseba v januarju 2017 poroča o svojem premoženjskem stanju, kot datum nastopa dela izbere 1. 1. 2016. Isti datum izbere tudi naročnik, ki mora do 31. 12. 2016 to osebo prijaviti v seznam zavezancev. Če je v letu 2016 oseba postala zavezana poročati o svojem premoženjskem stanju kot oseba, odgovorna za javna naročila, šele z uveljavitvijo ZJN-3, se kot datum nastopa funkcije izbere 1. 4. 2016.

Upošteva se vrednost posameznega javnega naročila in se ne sešteva vrednosti javnih naročil na letni ravni.

Komisija ocenjuje, da osebe, odgovorne za javna naročila, postanejo zavezanci za prijavo premoženjskega stanja, ko na podlagi izdanega sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila pričnejo s sodelovanjem pri javnem naročilu v okviru nalog, ki so opredeljene v 11. točki 4. člena ZIntPK (torej ko odločajo, potrjujejo in predlagajo vsebino razpisne dokumentacije, ocenjujejo ponudbe oziroma naročniku predlagajo izbor ponudnika.)

Če te osebe v letu 2015 v okviru postopka javnega naročila niso odločale, potrjevale in predlagale vsebine razpisne dokumentacije, niso zavezane za prijavo premoženjskega stanja do 31. 1. 2016. Če pa bodo v letu 2016 opravljale te naloge, bodo morale prijaviti premoženjsko stanje do 31. 1. 2017.

Če v postopkih javnih naročil, kot to določa 11. točka 4. člena ZIntPK, sodeluje tuj državljan, je skladno s tretjim odstavkom 41. člena ZIntPK prav tako zavezan, da Komisiji za preprečevanje korupcije poroča podatke o premoženjskem stanju v celoti, in sicer skladno s prvim odstavkom 42. člena ZIntPK tudi podatke o premoženju, ki ga ima v matični državi. Prav tako pa mora tudi naročnik tujega državljana na elektronskem obrazcu prijaviti v seznam zavezancev.

Ne glede na to, da je bila v postopku izpogajana končna vrednost nižja od mejnih vrednosti za poročanje premoženjskega stanja, obveznost poročanja premoženjskega stanja osebe, odgovorne za javna naročila, iz tega razloga ni izključena. Kljub nižji končni vrednosti je oseba zavezanec za poročanje premoženjskega stanja in je dolžna poročati svoje premoženjsko stanje do 31. januarja tekočega leta za preteklo koledarsko leto.

Osebe, odgovorne za javna naročila, postanejo zavezanci za prijavo premoženjskega stanja, ko na podlagi izdanega sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila pričnejo s sodelovanjem pri javnem naročilu v okviru nalog, ki so opredeljene v 11. točki 4. člena ZIntPK. Obveznost poročanja premoženjskega stanja oseb, odgovornih za javna naročila, se ne nanaša le na osebe, ki so sodelovale v pravnomočno končanem postopku javnega naročila, ampak obveznost poročanja do 31. januarja tekočega leta nastopi že, če se je postopek javnega naročanja oziroma delo v njem pričelo v preteklem koledarskem letu (to velja tudi, če postopek do 31. decembra še ni pravnomočno zaključen).

Osebe, ki v postopku javnega naročanja sodelujejo le pri opredelitvi predmeta javnega naročila, pri njegovi kalkulaciji, pri odpiranju ponudb ali zgolj podpisuje odločitve glede izbire ponudnikov, niso osebe, odgovorne za javna naročila v smislu 11. točke 4. člena ZIntPK in posledično niso zavezanci za sporočanje podatkov o premoženjskem stanju.

V primeru, da SDH v gospodarski družbi nima več večinskega deleža ali prevladujočega vpliva, člani nadzornega sveta/prokuristi niso več zavezanci za poročanje podatkov o premoženjskem stanju. V tem primeru morajo navedene osebe, v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZIntPK, najpozneje v enem mesecu po prenehanju funkcije člana nadzornega sveta/prokurista oziroma v tem primeru od dneva, od katerega SDH v gospodarski družbi nima več večinskega deleža ali prevladujočega vpliva, komisiji sporočiti podatke o svojem premoženjskem stanju v celoti. Prav tako pa morajo komisiji sporočiti podatke o svojem premoženjskem stanju v celoti tudi leto dni po prenehanju funkcije.

Gospodarska družba pa mora osebo v 30 dneh po prenehanju funkcije (oziroma po prenehanju statusa zavezanca za poročanje podatkov o premoženjskem stanju) odjaviti iz seznama zavezancev, kot to določa peti odstavek 41. člena ZIntPK. Odjava se opravi na »Obrazcu za odjavo posameznika iz seznama zavezancev«.

a) Obrazec za prijavo podatkov o premoženjskem stanju ob nastopu funkcije oziroma dela: namenjen je prijavi premoženjskega stanja v enem mesecu po nastopu funkcije oziroma dela ter za osebe, odgovorne za javna naročilain uradnike Državne revizijske komisije, ki komisiji poročajo podatke o premoženjskem stanju enkrat letno, do 31. januarja tekočega leta za preteklo koledarsko leto. Ta obrazec se uporablja tudi za sporočanje podatkov o premoženjskem stanju na poziv komisije v postopku rednega ali izrednega nadzora nad premoženjskim stanjem posameznega zavezanca.

b) Obrazec za prijavo podatkov o premoženjskem stanju ob prenehanju funkcije oziroma dela: namenjen je prijavi premoženjskega stanja v enem mesecu po prenehanju funkcije oziroma dela, ter prijavi premoženjskega stanja leto dni po prenehanju funkcije oziroma dela. Ta obrazec se torej uporablja za zadnji dve dolžni poročanji premoženjskega stanja, ki morata skladno z zakonom zajeti popis celotnega premoženjskega stanja. Osebe, odgovorne za javna naročila, tega obrazca ne izpolnjujejo.

c) Obrazec za prijavo podatkov o spremembi premoženjskega stanja: namenjen je prijavi spremembpremoženjskega stanja v času opravljanja funkcije oziroma dela. Zavezanci morajo komisiji poročati podatke o spremembah premoženjskega stanja (ki zajemajo tudi spremembe pri opravljanju funkcije) enkrat letno, do 31. januarja za preteklo koledarsko leto. V primeru, da do sprememb podatkov o premoženjskem stanju ni prišlo, zavezancem ni treba poročati. Tega obrazca ne izpolnjujejo osebe, odgovorne za javna naročila in uradniki Državne revizijske komisije.

Obveznost posredovati sezname zavezancev je v 41. členu ZIntPK določena za organe, kjer so zaposleni zavezanci in za naročnike, ki poslujejo po predpisih, ki urejajo javno naročanje. Iz tega razloga elektronski obrazec za sporočanje seznama zavezancev podpiše odgovorna oseba v organu in ne posamezen zavezanec.

V to točko se vpisujejo podatki o zaposlitvi ter vseh funkcijah in dejavnostih, ki ste jih opravljali neposredno pred nastopom trenutne funkcije. Vpiše se le zadnjo zaposlitev ali funkcijo, ki ste jo opravljali pred nastopom tekoče funkcije, tudi če ste bili v vmesnem času brez zaposlitve.

Pri izpolnjevanju Obrazca za prijavo podatkov o premoženjskem stanju ob nastopu funkcije oziroma dela in Obrazca za prijavo podatkov o premoženjskem stanju ob prenehanju funkcije oziroma dela, je potrebno v pod točko 11 vpisati vse delnice, ne glede na njihovo število in vrednost (tudi če njihova vrednost ne presega 10.000 EUR), pod točko 13 pa le delnice, katerih skupna vrednost v času prijave premoženjskega stanja presega 10.000 EUR (pri izračunu skupne vrednosti je treba upoštevati tudi delnice iz točke 11). Pri poročanju o spremembah premoženjskega stanja do 31. januarja tekočega leta, pa je potrebno v obrazec za prijavo podatkov o spremembi premoženjskega stanja pod točko 10 vpisati vse delnice, ki jih je zavezanec pridobil v preteklem letu, ne glede na njihovo število in vrednost (tudi če njihova vrednost ne presega 10.000 EUR). Pod točko 12 tega obrazca pa je potrebno vpisati tiste delnice, ki jih je zavezanec pridobil v preteklem letu in njihova skupna vrednost presega 10.000 EUR (pri izračunu skupne vrednosti je treba upoštevati tudi delnice iz točke 10).

Zavezanci Komisiji za preprečevanje korupcije sporočijo tudi podatke o rentnem varčevanju in depozitnih pogodbah, in sicer pod točko “Podatki o denarnih sredstvih pri bankah, hranilnicah in hranilno-kreditnih službah”. Podatki se sporočajo, če skupna vrednost na posameznem računu presega 10.000 EUR. Sporočanje podatkov o pokojninskem in življenjskem zavarovanju po ZIntPK ni obvezno, jih pa zavezanci lahko sporočijo, če želijo, in sicer pod točko ” Druge informacije, ki jih želi zavezanec v zvezi s svojim premoženjskim stanjem posredovati Komisiji”.

Komisiji ne poročajo podatkov o premoženjskem stanju posamezniki, ki sodelujejo pri prodaji premoženja večje vrednosti. Zavezanci za poročanje premoženja bi bili v primeru, če bi sodelovali pri javnih naročilih na način, kot to določa 11. točka 4. člena ZIntPK.

Glede obsega sporočanja podatkov o premoženjskem stanju pa ZIntPK v 42. členu določa, da morajo zavezanci med drugim poročati o vseh sredstvih, ki presegajo vrednost 10.000 EUR, torej tudi o denarnih sredstvih pri bankah, hranilnicah in hranilno-kreditnih službah, katerih skupna vrednost na posameznem računu presega 10.000 EUR. Sporočanje denarnih sredstev na transakcijskem računu je potrebno, kadar na posamezen račun prejmete več kot 10.000 EUR, ki ne izvirajo iz plač, drugih prihodkov iz delovnega razmerja, avtorskih pogodb in drugih osnov, ki so razvidne iz dohodninske odločbe.

Ker sredstva za delovanje poslanske pisarne ne spadajo med obdavčljive dohodke, je potrebno poročati tudi o prejetih denarnih sredstvih za delovanje poslanske pisarne, ki so bila nakazana na račun, ki se glasi na ime evropskega poslanca in katerih vrednost je v času izpolnjevanja obrazca za prijavo podatkov o premoženjskem stanju (ob nastopu funkcije in ob prenehanju funkcije) presegala 10.000 EUR. Izvor teh denarnih sredstev pa se lahko pojasni v rubriki »Druge informacije, ki jih morda želite v zvezi z vašim premoženjskim stanjem posredovati Komisiji za preprečevanje korupcije«, kar bo komisiji v pomoč tudi pri opravljanju nadaljnjih nadzorov premoženjskega stanja.

Družba je zavezana za poročanje podatkov o zavezancih, zavezanci pa podatkov o premoženjskem stanju tako, kot to določa 41. člen ZIntPK, že sedaj in ne šele potem, ko bodo spremembe vpisane oziroma izvedene.

Ureditev poročanja podatkov o premoženjskem stanju je za poslovodne osebe drugačna kot za osebe, odgovorne za javna naročila, zato poslovodne osebe skladno z ZIntPK poročajo komisiji podatke o premoženjskem stanju v enem mesecu po nastopu funkcije, v enem mesecu po prenehanju funkcije, leto dni po prenehanju funkcije in tekom svoje funkcije vsako tekoče leto do 31. januarja spremembe v premoženjskem stanju za preteklo koledarsko leto. V primeru, da sprememb ni, jim ni potrebno nič poročati. Spremembe premoženjskega stanja pa vključujejo tudi spremembe funkcije, kar pomeni, da v primeru, ko poslovodna oseba sodeluje tudi pri postopkih javnih naročil, ne poroča premoženjskega stanja komisiji ponovno v celoti do 31. januarja, če je v preteklem letu sodelovala v postopkih javnih naročil, ampak sporoči samo spremembe, in sicer v konkretnem primeru navede, da je v preteklem letu poleg poslovodne funkcije opravljala tudi funkcijo oz. delo osebe, odgovorne za javna naročila.

Oseba je z nastopom funkcije direktorja družbe postala zavezanec za poročanje premoženjskega stanja po 1. odstavku 41. člena ZIntPK in je bila posledično zavezana da najpozneje v enem mesecu po nastopu sporoči svoje premoženjsko stanje v celoti, tekom svojega mandata pa je njena dolžnost, da v skladu s 2. odstavkom 43. člena ZIntPK vsako spremembo funkcije (kar vključuje tudi nastop nove funkcije) sporoči do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto in sicer na obrazcu za prijavo sprememb premoženjskega stanja pod točko 3 tega obrazca.

Obrazca za prijavo premoženjskega stanja, v kolikor gre za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta v treh družbah, ni potrebno sporočati trikrat. Dovolj je, da se izpolni en obrazec in v njem pod točko 2 navedejo vse tri funkcije. V kolikor zavezanec s katero izmed funkcij preneha, pa mora do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto sporočiti spremembo funkcije na obrazcu za prijavo sprememb premoženjskega stanja, in sicer pod točko 3 tega obrazca.

Ureditev glede poročanja podatkov o premoženjskem stanju je za vse zavezance drugačna kot za osebe, odgovorne za javna naročila. Glede na navedeno je treba, skladno z 2. odstavkom 41. člena ZintPK, ponovno sporočiti podatke o premoženjskem stanju v celoti, najpozneje v enem mesecu po nastopu funkcije ali dela, ne glede na to, da je zavezanec (kot oseba, odgovorna za javna naročila) to obveznost že izpolnil do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto.

V primeru, da oseba tudi v prihodnje sodeluje v postopkih javnega naročanja, vsako tekoče leto do 31. januarja za preteklo koledarsko leto javi le spremembo pri opravljanju funkcije, in sicer da poleg funkcije člana uprave/nadzornega sveta opravlja tudi delo osebe, odgovorne za javna naročila in ne poroča več premoženjskega stanja v celoti vsako leto do 31. januarja, kot to velja za osebe odgovorne za javna naročila. Prav tako do 31. januarja tekočega leta za preteklo koledarsko leto sporoča tudi vse ostale spremembe v premoženjskem stanju. V primeru, da ni nobenih sprememb pri opravljanju funkcije in premoženjskega stanja, zavezancu ni potrebno ničesar poročati. Je pa potrebno ponovno v celoti sporočiti premoženjsko stanje najpozneje v enem mesecu po prenehanju opravljanja zadnje funkcije, kot to določa 2. odstavek 41. člena ZIntPK.

Skladno z 2. odstavkom 62. člena ZSDH-1 in 5. odstavkom 41. člena ZIntPK zavezance prijavi/odjavi gospodarska družba, v kateri ima SDH večinski delež ali prevladujoč vpliv, in sicer v 30 dneh po vsaki spremembi, kar pomeni v 30 dneh od nastopa oziroma prenehanja funkcije.

V primeru, ko se sprosti varčevanje in pride na transakcijskem računu do spremembe denarnih sredstev nad 10.000 EUR, tega ni potrebno poročati kot spremembe premoženjskega stanja, če je denar, namenjen za varčevanje, izviral iz plač. Vendar pa je poročanje navedenih sprememb premoženjskega stanja dobrodošlo, iz samega razloga nadzora nad premoženjskim stanjem, ki ga opravlja Komisija za preprečevanje korupcije v okviru svojih pristojnosti.

Kadar v koledarskem letu na posamezen račun prejmete posamično nakazilo, ki preseže vrednost 10.000 EUR, ki ne izvirajo iz plač, drugih prihodkov iz delovnega razmerja, avtorskih pogodb in drugih osnov, ki so razvidne iz dohodninske odločbe, je treba to prijaviti kot spremembo premoženjskega stanja. Upoštevati je torej treba vsak transakcijo, ki preseže 10.000 EUR, npr. morebitne pologe gotovine, nakazila od družinskih članov ali drugih oseb, ki ne pomenijo plačila za davčno prijavljeno delo, izplačila sodno priznanih odškodnin ipd., ki se nato prijavi v točki 6 obrazca za prijavo sprememb premoženjskega stanja.

V primeru, ko gre za vezavo denarnih sredstev ali za prenos iz transakcijskega računa na varčevalni račun in obratno, tega ni potrebno poročati kot spremembe v premoženjskem stanju, v smislu drugega odstavka 43. člena ZIntPK, glede na to, da se premoženjsko stanje zavezanca ni niti povečalo niti zmanjšalo znotraj transakcijskega računa pri isti finančni instituciji. Zavezanci morajo navedeno poročati kot spremembe v premoženjskem stanju le v primeru, če teh denarnih sredstev niso navedli že v predhodni prijavi podatkov o premoženjskem stanju in presegajo vrednost 10.000 EUR.

Nadaljevanje vprašanja: Ali morajo sodniki v navedenih primerih znova poročati o celotnem premoženjskem stanju ali zadošča le sporočanje morebitnih sprememb do 31. 1.:

– okrožni sodnik postane podpredsednik istega sodišča;

– podpredsedniku sodišča preneha mandat in nadaljuje delo na istem sodišču kot sodnik;

– predsedniku sodišča poteče mandat in delo na istem sodišču nadaljuje kot začasni predsednik sodišča;

– predsednik okrajnega sodišča, ki je OE okrožnega sodišča, začasno vodi tudi drugo (še eno) okrajno sodišče (kot začasni predsednik sodišča), ki je prav tako OE okrožnega sodišča;

– predsedniku okrajnega sodišča, ki je OE okrožnega sodišča, preneha mandat predsednika okrajnega sodišča in delo nadaljuje kot podpredsednik okrožnega sodišča;

– okrajni sodnik okrajnega sodišča, ki je OE okrožnega sodišča, je začasno ali trajno dodeljen/razporejen na delo na drugo okrajno sodišče, ki je prav tako OE istega okrožnega sodišča oz. na okrožno sodišče;

– okrožni sodnik okrožnega sodišča je za dobo dveh let dodeljen na delo na drug organ (npr. Vrhovno sodišče, ministrstvo); – predsedniku okrajnega sodišča poteče mandat, vendar pa je ponovno izvoljen za predsednika in tako nadaljuje delo kot predsednik istega sodišča z novim mandatom?

 

Odgovor:

Sodišče kot organ prijavi/odjavi posameznika v seznam zavezancev le v primeru, ko je okrožni sodnik okrožnega sodišča za dobo dveh let dodeljen na delo na drug organ (npr. Vrhovno sodišče RS, ministrstvo…). Tudi sodnik le v navedenem primeru sporoči spremembo pri opravljanju funkcije, ni pa mu potrebno ponovno v celoti poročati o premoženjskem stanju. V ostalih navedenih primerih pa sodniku ni potrebno nič sporočati.

Izmed članov sodnega sveta so zavezanci za sporočanje podatkov premoženjskem stanju le sodniki, in sicer iz naslova opravljanja sodniške funkcije (6. točka 4. člena ZIntPK). Ostali člani sodnega sveta (univerzitetni profesorji prava, odvetniki in drugi pravniki) niso zavezanci za poročanje podatkov o premoženjskem stanju.

Če sodniki hkrati opravljajo delo mediatorjev, to v elektronskem obrazcu za poročanje podatkov o premoženjskem stanju vpišejo pod točko 4 »Podatki o drugih funkcijah oziroma dejavnostih, ki jih opravljam poleg tega«.

Funkcionarji, v konkretnem primeru sodniki, morajo na obrazcih za poročanje podatkov o premoženjskem stanju pod točko »4. Podatki o drugih funkcijah oz. dejavnostih, ki jih opravljam poleg tega« vpisati tudi članstvo v personalnem svetu.

2. odstavek 43. člena ZIntPK določa, da mora zavezanec vsako spremembo glede funkcije, dejavnosti oziroma lastništva iz osme in devete alineje prvega odstavka 42. člena in vsako spremembo v premoženjskem stanju iz enajste do sedemnajste alineje prvega odstavka 42. člena, ki presega 10.000 eurov, sporočiti komisiji do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto.

Kadar v koledarskem letu na posamezen račun prejmete posamično nakazilo, ki preseže vrednost 10.000 EUR, ki ne izvirajo iz plač, drugih prihodkov iz delovnega razmerja, avtorskih pogodb in drugih osnov, ki so razvidne iz dohodninske odločbe, je treba to prijaviti kot spremembo premoženjskega stanja. Upoštevati je torej treba vsako transakcijo, ki preseže 10.000 EUR, npr. morebitne pologe gotovine, nakazila od družinskih članov ali drugih oseb, ki ne pomenijo plačila za davčno prijavljeno delo, izplačila sodno priznanih odškodnin ipd., ki se nato prijavi v točki 6 obrazca za prijavo sprememb premoženjskega stanja.

V primeru, ko pride na transakcijskem računu do sprememb denarnih sredstev le zaradi dohodkov, ki so razvidni iz dohodninske odločbe, tega ni potrebno poročati kot spremembe v premoženjskem stanju. Seveda pa je to zaželeno iz samega razloga nadzora nad premoženjskim stanjem, ki ga komisija opravlja v okviru svojih pristojnosti.

Če oseba, ki po pooblastilu vodi direktorat, opravlja delo v obsegu in z odgovornostmi, kot bi to opravljala, če bi bila generalni direktor ali vršilec dolžnosti generalnega direktorja, je zavezanec za sporočanje podatkov o premoženjskem stanju.

Zavezanci za poročanje podatkov o premoženjskem stanju so tudi tuji državljani in nerezidenti, če opravljajo katero izmed funkcij, zaradi katerih posledično zapadejo pod določbe nadzora nad premoženjskim stanjem, skladno z ZSDH-1 in ZIntPK.

V skladu z drugim odstavkom 43. člena ZIntPK morajo zavezanci (z izjemo oseb, odgovornih za javna naročila in uradnikov Državne revizijske komisije) sporočiti spremembe premoženjskega stanja glede dolga do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto le, če je bil v preteklem letu dolg odplačan v višini več kot 10.000 EUR.

Prokuristi in člani organov nadzora so zavezanci za poročanje premoženjskega stanja, če gre za prokuriste SDH in člane nadzornega sveta SDH ali za člane organov nadzora in prokuriste gospodarskih družb, v katerih ima SDH večinski delež ali prevladujoč vpliv, v skladu z 62. členom Zakona o slovenskem državnem holdingu (Uradni list RS, št. 25/14; ZSDH-1), ki je stopil v veljavo dne 26. 4. 2014.

Če pa gre za prokuriste in člane organov nadzora družb, v katerih SDH nima večinskega deleža ali prevladujočega vpliva, so navedene osebe lahko zavezanci za poročanje premoženjskega stanja le, če opravljajo še naloge oseb, odgovornih za javna naročila, kot to določa 11. točka 4. člena ZIntPK (seveda samo, če gre za javna naročila, ki presegajo mejne vrednosti).

Komisija lahko na podlagi drugega odstavka 42. člena ZIntPK pridobi podatke iz uradnih evidenc le zaradi preverb resničnosti navedb zavezanca, zato je obveznost poročanja premoženjskega stanja mogoče izpolniti samo z vpisom podatkov v elektronski obrazec, ki se nahaja na spletni strani komisije, www.kpk-rs.si. Za pravilno obdelavo podatkov, obrazca ni mogoče izpolniti tako, da kot prilogo posredujete izpisek nepremičnin iz GURS-a ali zemljiške knjige, temveč je potrebno vse nepremičnine, katerih lastnik ste, ročno vnesti v obrazec za prijavo premoženjskega stanja.

V primeru prehoda iz ene funkcije na drugo (kjer gre za neprekinjeno spremembo funkcije ali pa je prekinitev krajša od enega meseca) zavezancu ni potrebno ponovno poročati premoženjskega stanja v celoti, temveč je potrebno do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto sporočiti spremembo funkcije na Obrazcu za prijavo sprememb premoženjskega stanja, in sicer pod točko 2 tega obrazca.

Občina kot organ mora v primeru, ko gre za nastop novega (ponovnega) mandata zavezanca, sporočiti datum prenehanja mandata posameznega zavezanca in datum nastopa novega mandata zavezanca v 30 dneh, na Obrazcu za prijavo posameznika v seznam zavezancev/Obrazcu za odjavo posameznika iz seznama zavezancev.

V primeru, ko je minister poleg funkcije ministra prevzel tudi funkcijo ministra drugega ministrstva (opravljanje več funkcij hkrati), mu ni potrebno ponovno poročati podatkov o premoženjskem stanju v celoti, ampak do 31. januarja javi spremembe pri opravljanju funkcije. To stori na Obrazcu za prijavo podatkov o spremembi premoženjskega stanja, in sicer pod točko 2 tega obrazca.

Premoženjsko stanje v celoti minister v skladu z ZIntPK poroča najpozneje v enem mesecu po nastopu funkcije, najpozneje v enem mesecu po prenehanju funkcije in leto dni po prenehanju funkcije. V času opravljanja svoje funkcije/funkcij, pa poroča le spremembe v premoženjskem stanju, ki vključujejo tudi spremembe pri opravljanju funkcije, v skladu z drugim odstavkom 43. člena ZIntPK.

Ministrstvo mora sporočiti datum prenehanja mandata posameznega zavezanca in datum nastopa novega mandata zavezanca v 30 dneh po spremembi, na Obrazcu za prijavo posameznika v seznam zavezancev/Obrazcu za odjavo posameznika iz seznama zavezancev.

Poklicni funkcionar, nepoklicni župan in podžupan, uradnik na položaju, poslovodna oseba ter državljan Republike Slovenije, ki opravlja funkcijo v institucijah in drugih organih EU ter drugih mednarodnih institucijah, na katero je bil imenovan ali izvoljen na podlagi napotitve ali predloga Vlade Republike Slovenije oziroma Državnega zbora mora takoj, najpozneje pa v enem mesecu po nastopu funkcije ali dela, komisiji preko elektronskega obrazca sporočiti podatke o svojem premoženjskem stanju. Če npr. zavezanec nastopi funkcijo 1. 1. 2016, mora o premoženjskem stanju poročati na poljuben datum med 1. 1. 2016 in 1. 2. 2016. Obrazec mora zajemati popis celotnega premoženja na izbrani poljubni datum.

Podatke o premoženjskem stanju morajo ti zavezanci komisiji, preko elektronskega obrazca, sporočiti tudi najpozneje v enem mesecu po prenehanju funkcije ali dela in leto dni po prenehanju funkcije ali dela. Če npr. zavezancu funkcija preneha 31. 7. 2016, mora o premoženjskem stanju najprej poročati na poljuben datum med 31. 7. 2016 in 31. 8. 2016, nato pa še točno eno leto po prenehanju funkcije, torej 31. 7. 2017. V obeh primerih mora obrazec zajemati popis celotnega premoženjskega stanja na navedene datume.

V tem primeru mora zavezanec sporočiti podatke o premoženjskem stanju najpozneje v enem mesecu po prenehanju prejšnje funkcije, leto dni po prenehanju prejšnje funkcije (v obeh primerih izpolni obrazec za prijavo podatkov o premoženjskem stanju ob prenehanju funkcije oz. dela) in najpozneje v enem mesecu po nastopu nove funkcije (izpolni obrazec za prijavo podatkov o premoženjskem stanju ob nastopu funkcije oz. dela).

V tem primeru mora zavezanec sporočiti podatke o premoženjskem stanju najpozneje v enem mesecu po prenehanju prejšnje funkcije in najpozneje v enem mesecu po nastopu nove funkcije (izpolni obrazec za prijavo podatkov o premoženjskem stanju ob prenehanju funkcije oz. dela ter obrazec za prijavo podatkov o premoženjskem stanju ob nastopu funkcije oz. dela). Ni pa potrebno sporočiti podatkov o premoženjskem stanju leto dni po prenehanju prejšnje funkcije ali dela.

V primeru prehoda iz ene funkcije na drugo (kjer gre za neprekinjeno spremembo funkcije ali pa je prekinitev krajša od enega meseca), ni potrebno ponovno poročati premoženjskega stanja v celoti, temveč je potrebno do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto sporočiti spremembo funkcije na obrazcu za prijavo sprememb premoženjskega stanja, in sicer pod točko 2 tega obrazca.

V primeru, da zavezanec več mandatov zaporedoma opravlja isto funkcijo pri istem organu in med funkcijami ni časovne prekinitve oziroma je ta krajša od enega meseca, mu ob ponovnem nastopu funkcije ni potrebno ponovno v celoti sporočati podatkov o premoženjskem stanju. V tem primeru mu torej ni treba izpolnjevati obrazca za prijavo podatkov o premoženjskem stanju ob prenehanju funkcije oz. dela in novega obrazca za prijavo podatkov o premoženjskem stanju ob nastopu funkcije oz. dela.

O premoženjskem stanju v celoti mora poročati najpozneje v enem mesecu po nastopu funkcije, najpozneje v enem mesecu po prenehanju funkcije, ter leto dni po prenehanju funkcije. V vmesnem obdobju, torej v času opravljanja svoje funkcije pa, v skladu z drugim odstavkom 43. člena (Uradni list RS, št. 69/11-UPB2, v nadaljevanju: ZIntPK), komisiji sporoča le spremembe v premoženjskem stanju, vsako tekoče leto do 31. januarja, za preteklo leto (seveda samo, če je v preteklem letu prišlo do sprememb v premoženjskem stanju ali sprememb pri opravljanju funkcije).

Organ mora v primeru, ko gre za nastop novega (ponovnega) mandata zavezanca, sporočiti datum prenehanja mandata posameznega zavezanca in datum nastopa novega mandata zavezanca v 30 dneh. To stori tako, da osebo najprej odjavi iz seznama zavezancev (elektronski obrazec za odjavo posameznika iz seznama zavezancev), nato pa ga na novo prijavi v seznam zavezancev (elektronski obrazec za prijavo posameznika v seznam zavezancev).