Pogosta vprašanja

Slider

O posledicah ničnosti in ugotavljanju ničnosti v pravdi

  1. a) Ničnost pogodbe pomeni, da pogodba že od njenega sprejema ne ustvarja nikakršnih učinkov. Kar je bilo izpolnjeno, je bilo izpolnjeno brez ustrezne pravne podlage in mora biti vrnjeno. Če izpolnjenega ni mogoče vrniti v naravi (npr. če so stvari že bile porabljene ali če je predmet pogodbe storitev), je potrebno vrniti denarno protivrednost. Nične pogodbe ni potrebno izpodbijati, kar pomeni, da je neveljavna ne glede na to, ali je ničnost predhodno ugotovilo sodišče. Pogodba, ki jo sklepa organ in organizacija javnega sektorja (v nadaljevanju »javna organizacija«), je nična, če je pri njenem sklepanju prišlo do podkupovanja, in sicer ne glede na to, ali sta stranki protikorupcijsko klavzulo iz 1. odstavka 14. člena ZIntPK v besedilo pogodbe vključili ali ne (enako velja tudi, kadar je pogodba nična v skladu z določili drugih zakonov).
  2. b) Kot že rečeno lahko v primeru, ko je prišlo do izpolnjevanja nične pogodbe, stranka pogodbe zahteva vrnitev tistega, kar je dala. Pri tem je sicer smiselno upoštevati, da ima zahtevek na vrnitev tudi nasprotna stranka, zaradi česar se bosta zahtevka v pretežnem delu pobotala in bo prišlo zgolj do izplačila razlike med vrednostma obeh izpolnitev. Vrnitev izpolnjenega (oziroma razlike po pobotu, ta pristavek bo v nadaljevanju izpuščen) pogodbena stranka najprej zahteva izvensodno, če to ni uspešno, pa lahko tudi po sodni poti. Če je pogodba že bila v celoti izpolnjena, v tožbi ni mogoče zahtevati zgolj tega, da sodišče ugotovi ničnost pogodbe (ugotovitveni zahtevek), pač pa je treba tožiti na vrnitev izvršenih izpolnitev (dajatveni zahtevek).
  3. c) Če pogodba še ni bila v celoti izpolnjena, lahko stranka, ki meni, da je pogodba nična, preneha z izpolnjevanje svojih obveznosti (in prejemanjem izpolnitev nasprotne stranke), ne da bi moralo ničnost predhodno ugotoviti sodišče. Vendar je tako ravnanje tvegano, saj lahko sodišče v pravdi (ki jo bo pričela nasprotna stranka, ki je zainteresirana za izpolnitev pogodbe) ugotovi, da je pogodba veljavna. V teh primerih je stranka, ki je prenehala z izpolnjevanjem pogodbe, dolžna povrniti škodo, ki je (odvisno od višine pogodbe) lahko tudi zelo visoka. To tveganje je mogoče omiliti na dva načina. Stranka lahko v postopku na vrnitev izvršenih izpolnitev (glej prejšnji odstavek) od sodišča zahteva, da o ničnosti odloči z vmesno ugotovitveno sodbo. To pomeni, da bo odločitev sodišča o veljavnosti ali neveljavnosti pogodbe veljala tudi glede vseh kasnejših (v trenutku odločanja sodišča še nezapadlih/neizponjenih) obveznosti. Če pa postopek za vrnitev ne teče, pa lahko stranka vloži posebno tožbo na ugotovitev ničnosti, vendar mora pri tem izkazati, da je prihodnost pravnega razmerja med strankami negotova (sporna) zaradi ravnanja druge pogodbene stranke. To bo podano predvsem takrat, ko bo nasprotna stranka vztrajala pri izpolnjevanju pogodbe ali zatrjevala njeno veljavnost.

O postopku ugotavljanja pogojev ničnosti

  1. d) ZIntPK v 3. odstavku 14. člena določa, da mora javna organizacija na podlagi svojih ugotovitev o domnevnem obstoju ponujanja, obljubljanja ali dajanja oziroma zahtevanja ali sprejemanja podkupnine pri sklepanju pogodbe, pričeti z ugotavljanjem pogojev ničnosti oziroma z drugimi ukrepi v skladu s predpisi Republike Slovenije. Postopek ugotavljanja pogojev ničnosti je postopek ugotavljanja dejstev, v katerem mora javna organizacija kar najbolje raziskati ozadje sklepanja pogodbe oziroma storiti, kar je potrebno, da se razišče dejansko stanje. Tako kot velja, da je pogodba nična, ne gleda na to, ali sta stranki v pogodbo vključili protikorupcijsko klavzulo, vključitev te klavzule tudi ni pogoj za obstoj dolžnosti ugotavljanja pogojev ničnosti.
  2. e) V postopku ugotavljanja pogojev ničnosti mora javna organizacija praviloma storiti naslednje:
    – pričeti z zbiranjem dokazov, ki lahko potrdijo sum korupcije (opraviti razgovore z osebami, ki bi lahko podale pomembne informacije; dokumentacijo je potrebno zavarovati – jo odvzeti iz posesti domnevnega storilca ali na druge načine preprečiti njeno uničenje);
    – na podlagi pridobljene dokumentacije, razgovorov z zaposlenimi in drugimi osebami, ki so pripravljene izpovedati, poskušati ugotoviti dejansko stanje;
    – o sumu koruptivnega ravnanja takoj obvestiti nadzorni organ (npr. nadzorni svet, svet zavoda, nadrejeno ministrstvo);
    – dejanje naznaniti organom pregona (npr. policiji, državnemu tožilstvu, Komisiji za preprečevanje korupcije).

Ravnanje organizacije po izvedenem postopku ugotavljanja pogojev ničnosti

  1. f) Po izvedenem postopku ugotavljanja pogojev ničnosti (torej ko javna organizacija stori vse, kar je v njeni moči, da se razišče ozadje sklepanja pogodbe) je potrebno sprejeti odločitev, ali bo javna organizacija nadaljevala z izvajanjem pogodbe oziroma vložila tožbo na ugotovitev ničnosti ali na vrnitev že izvršenih izpolnitev. Če po izvedenem postopku ugotavljanja pogojev ničnosti dvom v zakonitost sklenjene pogodbe več ne obstaja, javna organizacija pogodbe seveda ne bo prenehala izpolnjevati ali vložila tožbe. Obratno velja, če je na podlagi ugotovljenih dejstev mogoče z gotovostjo zaključiti, da je prišlo do korupcije in da torej ima pogodba koruptivno ozadje; v teh primerih je pogodbo smiselno takoj prenehati izvrševati.

Zraven teh dveh možnosti – torej ko ne obstaja nikakršen dvom v zakonitost oziroma ko obstaja koruptivno ozadje pogodbe – pa se lahko kljub skrbno izvedenemu postopku ugotavljanja pogojev ničnosti izkaže, da trditev o dajanju, ponujanju oziroma sprejemanju podkupnine ni mogoče prepričljivo ovreči niti potrditi. Za takšne primere komisija v nadaljevanju podaja priporočila, ki so usmerjena k integritetnemu oziroma pričakovanemu ravnanju javnih organizacij v takšnih primerih. Komisija se hkrati zaveda, da navedena priporočila ne morejo ustrezati vsem situacijam, ki se lahko dogodijo, zato je od njih mogoče tudi odstopiti, kadar to narekujejo upravičeni razlogi.

  1. g) Priporočila komisije, kako ravnati v primeru, ko javna organizacija po izvedenem postopku ugotavljanja pogojev ničnosti ne more z gotovostjo zavreči ali potrditi suma koruptivnega ozadja sklepanja določene pogodbe, so naslednja:
    – Če je zoper osebe, ki so domnevno vpletene v podkupovanje pri sklepanju pogodbe, uveden predkazenski postopek (policijska preiskava), zgolj zaradi tega ni smiselno že pričeti z aktivnostmi, ki so usmerjene v prekinitev izvrševanja pogodbe, saj je dokazni standard za uvedbo takega postopka nizek. Javna organizacija pa se naj, ko za predkazenski postopke izve, pri tožilstvu redno informira o njegovem poteku. Prav tako naj prične s pripravljanjem strategije, kako bo ravnala v primeru, če bo potrebno poiskati novega pogodbenega partnerja. To priporočilo seveda ne preprečuje javni organizaciji, da redno odpove pogodbo, če je to glede na zakonska ali pogodbena določila mogoče in če oceni, da bi bilo to ekonomsko upravičeno;
    – Če tožilstvo zoper domnevne storilce vloži neposredno obtožnico ali zahtevo za uvedbo preiskave, naj se javna organizacija poskuša z nasprotno stranjo dogovoriti o sporazumni razvezi pogodbe, vendar ne v škodo javnega interesa. Če pogajanja niso uspešna, naj javna organizacija redno odpove pogodbo, če je to mogoče, sicer pa vloži tožbo na ugotovitev ničnosti oziroma na vračilo že izvršenih izpolnitev. Navedeno lahko javna organizacija odloži, dokler ne zagotovi vsega potrebnega za sklenitev pogodbe z novim pogodbenim partnerjem ali če bi zaradi odpovedi nastala škoda za javni interes, ki je ne bi bilo mogoče preprečiti (npr. druga pogodbena stranka je edini možni dobavitelj nujno potrebne opreme);
    – Če po izvedeni preiskavi tožilstvo vloži obtožnico oziroma če obtožni akt postane pravnomočen, naj javna organizacija obnovi pogajanja za sporazumno razvezo pogodbe. Če vodstvo ocenjuje, da je to primerno , naj v soglasju z nadzornim organom javne organizacije preneha izvrševati pogodbo, četudi o tem še ni odločilo pravdno sodišče. Pričakuje se, da bo nadzorni organ svoje soglasje podal v enem mesecu, odkar mu vodstvo javne organizacije pošlje pisen in obrazložen poziv za podajo soglasja. Če nadzorni organ soglasja ne poda, naj vodstvo javne organizacije ravna po lastni presoji;
    – Z izdajo obsodilne sodbe sodišča prve stopnje, v kateri je ugotovljeno, da je pri sklepanju pogodbe v imenu organizacije javnega sektorja prišlo do ponujanja, obljubljanja ali dajanja oziroma zahtevanja ali sprejema podkupnine, ali če to ugotovi komisija, naj javna organizacija preneha izvrševati pogodbo, razen če bi bili s tem ogroženi vitalni interesi države ali zdravje ljudi;
    – Ne glede na ostala priporočila velja, da mora organizacija javnega sektorja slediti pravnomočni sodbi pravdnega sodišča, s katero je ugotovljeno, da je sklenjena pogodba nična ali veljavna, in to kljub morebitnim ugotovitvam Komisije o obstoju korupcije. Nekoliko drugačna je situacija v primeru obsodilne sodbe sodišča v kazenskem postopku, kjer slednja zaradi načela prirejenosti postopka prevlada in se mora torej pravdno sodišče ravnati po njej glede vprašanja identičnosti dejanskega stanja. V primeru, da pa bi pravdno sodišče ugotovilo, da je sklenjena pogodba veljavna, kasneje pa bi kazensko sodišče ugotovili, da je bila pogodba bila sklenjena zaradi korupcije, pa bi bilo potrebno sodbo pravdnega sodišča glede veljavnosti pogodbe izpodbijati le v skladu s pravili, ki veljajo za postopek, v katerem je bila sodba izdana.
    – Če kazenskega postopka ali postopka pred Komisijo zoper osebe, ki so domnevno vpletene v koruptivni dogovor pri sklepanju pogodbe ni mogoče pričeti (npr. ker je oseba že umrla), naj javna organizacija vloži tožbo na ugotovitev ničnosti oziroma vrnitev že izvršenih izpolnitev, razen če bi tak postopek bil nesmiseln in s tem soglaša tudi nadzorni organ;
    – Če je pogodba sklenjena med dvema subjektoma javnega sektorja (sem sodijo tudi podjetja, v katerih ima večinski delež ali prevladujoč vpliv država), se po vložitvi obtožnega akta pričakuje, da bosta pogodbeni stranki sporazumno razveljavili pogodbo. Če to dopuščajo pravila javnega naročanja, lahko skleneta novo pogodbo pod tržnimi pogoji.

Druge posledice zaznanega suma o morebitnem koruptivnem ozadju sklenjene pogodbe

  1. h) Ne glede na dejstvo, ali je v konkretnem primeru sum korupcije naposled potrjen ali ne, mora javna organizacija ob ugotovljenem domnevnem obstoju korupcije takoj pričeti z ugotavljanjem, ali so na ravni organizacije delovanja sprejeti vsi razumni ukrepi, ki zagotavljajo, da do takšnih ravnanj v prihodnje ne bo prihajalo. Najprimerneje je, da se takšna ocena tveganj izvede skupaj s postopkom posodobitve načrta integritete, kjer bo delovna skupina za pripravo načrta integritete ocenila trenutno stanje in predlagala morebitne izboljšave. Prav tako naj vodstvo javne organizacije in nadzorni organi razmislijo o morebitnih disciplinskih in drugih ukrepih v njihovi pristojnosti.Sodelovanje Komisije v postopku ugotavljanja pogojev ničnosti
  2. i) Javna organizacija lahko zaprosi komisijo, da ji pomaga pri izvedbi postopka ugotavljanja ničnosti pogodbe. Komisija se na zaprosilo odzove tako, da glede na opisano dejansko stanje poda konkretna navodila. Hkrati komisija zaprosilo obravnava kot prijavo koruptivnega ravnanja in lahko – v skladu s pogoji in merili iz zakona ter poslovnika komisije – prične postopek iz 13. člena ZIntPK (pristojnosti komisije ob sumu korupcije ali drugih kršitev). Poudariti pa je potrebno, da mora javna organizacija kljub sodelovanju komisije sama izvesti dejanja iz točke e) in g) tega dopisa, ki se ne nanašajo na ugotavljanje dejanskega stanja (obveščanje drugih organov, pogajanja z nasprotno stranko, vložitev tožbe ipd.).

Load More