»Zaščita prijaviteljev – učinkovito orodje ali utvara?« (2016)


Okrogla miza »Zaščita prijaviteljev – učinkovito orodje ali utvara?«

13. decembra je v okviru mednarodnega dneva boja proti korupciji potekala okrogla miza na temo mehanizmov anonimnega prijavljanja korupcije in drugih nepravilnosti ter zaščite prijaviteljev v Sloveniji. Namen okrogle mize je bil predstaviti uporabo omenjenih mehanizmov v praksi, tako v javnem kot zasebnem sektorju. Gostje okrogle mize so bili ga. Mateja Toplak, začasna pooblaščenka za skladnost poslovanja pri Slovenskem državnem holdingu, ga. Andrijana Bergant, predsednica Evropskega inštituta za skladnost in etiko poslovanja, ga. Andreja Jakopič, vodja pravne službe Steklarne Hrastnik, g. Sebastjan Peterka, Transparency International Slovenija in g. Gregor Pirjevec, Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: Komisija), debato je povezovala Barbara Fürst, prav tako s Komisije.

Gostje so na kratko predstavili mehanizme anonimnega prijavljanja, ki so vzpostavljeni v njihovih institucijah. Slovenski državni holding (v nadaljevanju: SDH) ima zadnjih nekaj let vzpostavljen mehanizem anonimnega prijavljanja nepravilnosti korporativnega upravljanja za vse družbe, ki predstavljajo naložbe SDH. Njihov sistem zaščite identitete prijavitelja temelji na elektronskem predalu za prijave in principu omejitve informacije o identiteti (če je prijavitelj sam ne zakrije, obenem pa želi anonimnost) samo na vstopno točko sistema – pooblaščenca za skladnost poslovanja.

Steklarna Hrastnik ima prav tako vzpostavljen mehanizem internega prijavljanja nepravilnosti, ki ni vezan le na informacije glede korporativnega upravljanja, temveč je kanal za vse nepravilnosti in krivice, ki jih delavci zaznajo, a ne želijo sporočiti osebno. Prijavljanje poteka s pomočjo ‘nabiralnika’, primerno umeščenega v prostor, kot zbirne točke za prijave delavcev. Mehanizem so vzpostavili leta 2010, od takrat pa so precej spremenili tudi način vodenja podjetja, delavci imajo zdaj na voljo tudi druge kanale sporočanja o nepravilnostih neposredno predsedniku uprave (politika odprtih vrat), zato je število anonimnih prijav upadlo. Kljub temu pa nameravajo kanal anonimnega prijavljanja ohraniti, saj ne želijo izgubiti možnosti pridobitve informacije o neki nepravilnosti v čim zgodnejši fazi po njenem nastanku.

Transparency International Slovenije (v nadaljevanju:TI) je v preteklih letih izvedla projekt pravne svetovalnice za prijavitelje koruptivnih dejanj in drugih nepravilnosti. Svetovalnica se je pokazala kot učinkovito orodje za pomoč ljudem, ki ne poznajo pravnih možnosti za razrešitev njihovih problemov, ljudem , ki so v stiski, ker so neuspešno potrkali že na vsa vrata, ter tudi ljudem, ki nimajo dovolj zaupanja v državne organe, da bi nepravilnost prijavili neposredno njim. Trenutno je projekt svetovalnice aktiven le delno, v obliki klicnega centra, saj se je obdobje financiranja projekta zaključilo, TI zato išče druge načine pridobitve sredstev za polno oživitev projekta.

Predsednica Evropskega inštituta za skladnost in etiko poslovanja (v nadaljevanju: EISEP) je poudarila pomembnost mehanizmov anonimnega poročanja v podjetjih, saj omogočajo zgodnjo zaznavo nepravilnosti in s tem hitro ukrepanje, še preden pride do poslovne škode ali okrnitve ugleda podjetja. To, da je vzpostavitev kanala anonimnega poročanja del programov skladnosti poslovanja, je logična posledica skupnega imenovalca identifikacije tveganj. Skozi program skladnosti poslovanja podjetje določa svoja tveganja, mehanizem anonimnega poročanja pa poslovodstvu prinaša informacije o nastalih ali že celo realiziranih tveganjih, ki predstavljajo pomemben del v celostnem obvladovanju tveganj podjetja. Tako po mnenju predsednice EISEP vzpostavitev in učinkovito delovanje takega mehanizma prijavljanja pozitivno vpliva na poslovanje podjetja. Tej ugotovitvi so se pridružili tudi drugi gostje, saj so vzajemno ugotovili, da ima vzpostavitev takih mehanizmov pozitivne učinke tako na poslovanje podjetij/ institucij, saj so z nepravilnostmi lahko seznanjeni že v relativno zgodnji fazi po njihovem nastanku, obenem pa taki mehanizmi omogočajo prijaviteljem, da se izognejo možnosti morebitnih povračilnih ukrepov.

Po drugi strani pa anonimnost poročanja ne omogoča povratne zanke informacije, torej bodisi preverjanja prijavitelja, kakšen je bil epilog v zadevi, ki jo je prijavil, bodisi pridobivanja več informacij od prijavitelja. Zato je dobro, da so mehanizmi poročanja vzpostavljeni na način, ki vsaj v neki meri omogoča tudi to povratno komunikacijo (npr. v primeru klicnih centrov za prijavo nepravilnosti lahko klicatelj pridobi identifikacijsko številko, na podlagi katere lahko naslednjič anonimno preveri stanje preiskave v zadevi, ki jo je prijavil, v primeru internih mehanizmov prijav se lahko informacijo o epilogu v zadevi objavi na sestankih vseh delavcev ipd.).

Primerov dejanske zaščite prijavitelja v postopkih pri Komisiji za preprečevanje korupcije, ne zgolj zaščite prijaviteljeve identitete, je bilo v Sloveniji do sedaj malo. Nekoliko je to odraz samega anonimnega podajanja prijav, kjer zaščita ni potrebna, ker identiteta prijavitelja ni znana, obenem pa tudi dejstva, da Komisija za preprečevanje korupcije, kot organ, ki sprejema take prijave, učinkovito ščiti identiteto prijavitelja. Pri tem pa hkrati ne moremo izključiti verjetnosti, da gre pri tem tudi za pomanjkanje zaupanja prijaviteljev v sam sistem zaščite prijaviteljev v Sloveniji. V Sloveniji je vzpostavitev mehanizmov anonimnega prijavljanja v zasebnem sektorju šele v povojih, pa vendar je prisotno v večji meri, kot v javnem sektorju. Institucije javnega sektorja bi morale zato čim prej uvideti prednosti vzpostavitve takega sistema, saj enako kot v podjetju tudi v državnem organu lahko predstavljajo mehanizem hitre zaznave tveganj za učinkovito in zakonito delovanje organa. Glede na to, da delovanje državnih organov in ostalih institucij javnega sektorja financiramo davkoplačevalci, bi morala biti zaznava in odpravljanje tveganj za neučinkovito, neetično ali nezakonito delovanje teh institucij še toliko bolj nujno vodilo.