Prijava suma korupcije in drugih nepravilnosti

Prijavo lahko podate tudi s pomočjo spletnega obrazca, in sicer tako, da na spodnjem seznamu izberite vrsto prijave in izpolnite vsebino.

Vsakdo lahko komisiji poda prijavo o koruptivnem ravnanju ali v zvezi z drugimi kršitvami, za obravnavo katerih je pristojna komisija. V tem primeru je komisija zavezana ščititi vašo identiteto. Samo sodišče lahko odloči, da se razkrijejo vaši podatki in identiteta, in sicer le, če je to nujno za zavarovanje javnega interesa ali pravic drugih. Prijavo lahko podate tudi anonimno, vendar s tem komisiji onemogočite, da bi od vas lahko naknadno pridobila morebitne dodatne informacije, ki so lahko s stališča komisije nujne za razrešitev postopka.

Komisija vsako prejeto prijavo skrbno prebere in preuči posredovane navedbe, nato pa sprejme odločitev, ali iz nje izhajajo sumi kršitev iz pristojnosti komisije, v tem primeru gre prijava v nadaljnji postopek. V prijavi navedite čim več informacij, ki bodo komisiji olajšale preučevanje zadeve in ugotavljanje dejanskega stanja. Opozarjamo, da se zlonamerna prijava po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) kaznuje kot prekršek, če niso podani znaki za kaznivo dejanje.
Zlonamerna prijava se kaznuje kot prekršek po ZIntPK, če niso podani znaki za kaznivo dejanje.

Prijava koruptivnega ravnanja in zaščita prijavitelja (organigram)

Prijava neetičnega ravnanja (organigram)

 

 

 

 

 

 

[expand title=”Zakaj in kako prijaviti?”]

Najpogosteje so koruptivna ravnanja storjena namenoma oziroma naklepno in torej ne gre za napako ali malomarnost.

Tudi druge kršitve iz pristojnosti komisije so pogosto storjene naklepno, z namenom pridobiti kakšno (nedovoljeno) korist, jo prikriti oziroma nezakonito vplivati na odločitev ali ravnanje drugega.

Zato vas pozivamo:

  • Kršitev prijavite, ker tudi vi želite ukrepati!
  • Kršitev prijavite, ker drugače pristojni organi ne bomo mogli ustrezno ukrepati zoper storilce!
  • Kršitev prijavite, ker bomo le z doslednim razkrivanjem tovrstnih primerov lahko ocenili, kako velik problem sploh predstavljajo!

Kaj naj vključim v prijavo in kako jo podam?

Prijava naj vsebuje konkretne navedbe o ravnanjih, za katera menite, da imajo znake korupcije, ali drugih kršitvah, v zvezi s katerimi podajate prijavo (nasprotje interesov, nezakonito ali neetično ravnanje, kršitve določb o protikorupcijski klavzuli, omejitve poslovanja, prepoved in omejitve prejemanja daril, dolžnost prijave premoženjskega stanja, kršitve v zvezi z lobiranjem in drugo). Predvsem je pomembno, da jasno opredelite, kdaj in kje se je zgodila domnevna kršitev, podate podatke o kršitelju ter navedete, ali ste do sedaj v tej povezavi že kakorkoli ukrepali (pritožba, tožba in drugo) ter kakšne so bile ugotovitve drugih pristojnih organov. Prav tako za lažjo obravnavo priložite fotokopije listin v zvezi z vašo prijavo.

[/expand]

[expand title=”Prijavo komisiji lahko podate tudi…”]

Prijavo komisiji lahko podate tudi na naslove, ki so navedeni v kontaktnih podatkih.

[/expand]

[expand title=”Zaščita prijaviteljev”]

Vsak posameznik ima pravico komisiji ali drugemu pristojnemu organu podati prijavo o ravnanju, za katerega verjame, da ima znake korupcije. Komisija je dolžna ščititi identiteto osebe, ki je podala prijavo na podlagi utemeljenega prepričanja, da so podatki v njeni prijavi resnični – ki je torej podala prijavo v dobri veri. Takoj ko komisija ugotovi, da je bila prijava podana v dobri veri, začne z njeno obravnavo in ukrene vse potrebno za zaščito identitete prijavitelja. Med ukrepe spada tudi sankcioniranje vsakogar, ki poskuša ugotavljati identiteto prijavitelja, ki želi ostati anonimen. Za vsak tovrsten poskus lahko komisija posamezniku (fizični osebi) izreče globo v višini od 400 do 1200 evrov, odgovorni osebi pravne osebe zasebnega in javnega prava globo v višini 400 do 4000 evrov, pravnim osebam javnega in zasebnega prava pa v višini 400 do 100.000 evrov. O razkritju identitete prijavitelja lahko namreč odloči le  sodišče, in sicer le v primeru, ko je to nujno potrebno za zavarovanje javnega interesa ali pravic drugih.

Varovanje identitete pa ni edini ukrep zaščite prijaviteljev, ki ga ima na voljo komisija. Če je prijavitelj zaradi svojega nasprotovanja korupciji ali drugim nezakonitim ali neetičnim ravnanjem izpostavljen ogroženosti s fizičnim ali psihičnim nasiljem v delovnem okolju (mobingu), lahko komisija uporabi nekatere vzvode delovnopravne narave, da ga pred tem zaščiti in mu pomaga. Pri tem so taki ukrepi še posebej pomembni pri nezakonitem lobiranju v zadevah javnega pomena, ko so javni uslužbenci, tudi po izkušnjah iz prakse, pogosta tarča tovrstnih poskusov in ravnanj.

V primerih, ko bi bili za zaščito prijavitelja ali njegovih družinskih članov potrebni strožji varnostni ukrepi, pa lahko komisija pristojnim organom predlaga zaščito, ki je za ogrožene osebe predpisana z Zakonom o zaščiti prič, vključno s posebnim programom zaščite z nujnimi ukrepi.

[/expand]

[expand title=”Postopek obravnave prijave”]

Postopek obravnave na komisiji se lahko začne na podlagi prijave, ki jo pošlje prijavitelj; na lastno pobudo komisije, ko ta zazna neko kršitev (iz medijev, pri obravnavi kakšne druge prijave in podobno) in zaradi vsebine oceni, da jo je treba obravnavati; na podlagi zahtevka organa organizacije ali fizične osebe.

1. FAZA – PREDHODNI PREIZKUS PRIJAVE

Komisija najprej ugotovi, ali v navedbah iz prijave izhaja sum korupcije ali druge kršitve iz pristojnosti komisije:

  • če prijava ne vsebuje suma koruptivnega ravnanja oziroma drugih kršitev, se zadeva takoj zaključi s sklepom predsednika komisije. Če je za obravnavo prijavljenih kršitev pristojen drug organ, se opravi odstop prijave, v nasprotnem primeru pa se prijavo arhivira in o zaključku zadeve obvesti prijavitelja.
  • če je sum korupcije oziroma drugih kršitev razviden, gre prijava v nadaljnjo obravnavo.

2. FAZA – REŠEVANJE PRIJAVE

V primeru, ko iz prijave izhaja sum korupcije ali drugih kršitev v pristojnosti komisije, se prične reševanje prijave. V tej fazi komisija pridobiva dodatne informacije od oseb javnega in zasebnega sektorja ter vzpostavi sodelovanje z drugimi pristojnimi organi. ZIntPK določa, da morajo državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil ter druge pravne osebe javnega in zasebnega prava komisiji na njeno obrazloženo zahtevo, ne glede na določbe drugih zakonov in ne glede na obliko podatkov, v določenem roku brezplačno posredovati vse podatke (tudi osebne) in dokumente, ki so potrebni za opravljanje zakonskih nalog komisije. Če je naslovnik zahteve komisije Banka Slovenije, izmenjava podatkov poteka skladno s pravom Evropske unije, ki ureja izmenjavo nadzornih in statističnih informacij ter varovanje poklicne skrivnosti, ter z določbami predpisov, ki glede navedenih vsebin zavezujejo Banko Slovenije.

Faza reševanja prijave je zaključena s pripravo osnutka odločitve komisije.

3. FAZA – SEJA KOMISIJE IN ZAKLJUČEK ZADEVE

Osnutek odločitve komisija obravnava na seji, pri čemer so odločitve komisije odvisne od vsebine zaključkov pri reševanju zadeve. Tako lahko komisija zadevo zaključi na več načinov:

  • izda načelno mnenje, ugotovitve o konkretnem primeru, mnenje, stališče ali pojasnilo;

To stori v primerih, kadar iz ugotovitev reševanja prijave izhaja, da je sum koruptivnega ravnanja oziroma drugih kršitev v pristojnosti komisije (nasprotje interesov, nezdružljivost funkcij, kršitve omejitev poslovanja in drugo) potrjen. Komisija z izdanim dokumentom pove, da obravnavano ravnanje sodi med koruptivna ravnanja oziroma predstavlja drugo kršitev v pristojnosti komisije.

  • odstopi v reševanje pristojnemu organu (odstop prijave);

To stori, kadar reševanje prijave pokaže, da v obravnavanem primeru ne gre za koruptivno ravnanje, pač pa za kršitve iz pristojnosti drugih organov.

  • zaključi zadevo z arhiviranjem;

Če zaključki reševanja prijave ne potrdijo suma koruptivnega ravnanja ali drugih kršitev v pristojnosti komisije, kot tudi ne kakršnihkoli drugih kršitev izven njenih pristojnosti, komisija sprejme odločitev o zaključku zadeve z arhiviranjem.

4. FAZA – OBJAVA DOKUMENTOV KOMISIJE V JAVNOSTI

Kadar komisija na seji sprejme načelno mnenje ali drug dokument o ugotovljenem koruptivnem ravnanju, le-tega objavi v javnosti. V primeru, da gre za načelno mnenje ali ugotovitve o konkretnem primeru, pa ZIntPK narekuje naslednji postopek:

  • komisija najprej osnutek načelnega mnenja pošlje osebi, ki je kršitev, na podlagi katere je načelno mnenje ali ugotovitve konkretnega primera nastalo, izvedla,
  • osebo hkrati zaprosi, da v roku 7 dni odgovori na osnutek mnenja,
  • na seji obravnava odgovor,
  • načelno mnenje ali ugotovitve konkretnega primera izda ter ju skupaj z odgovorom obravnavane osebe predstavi javnosti,
  • komisija načelna mnenja in ugotovitve o konkretnem primeru skupaj z odgovorom obravnavane osebe predstavi javnosti z objavo na svoji spletni strani in na drug primeren način. Če bi javna objava ugotovitev komisije ogrozila interese predkazenskega, kazenskega ali drugega nadzornega ali sodnega postopka, se komisija o terminu in vsebini javne objave predhodno posvetuje s pristojnim organom;
  • kadar se ugotovitve nanašajo na funkcionarja, uradnika na položaju, javnega uslužbenca ali poslovodno osebo, komisija ugotovitve pošlje predstojniku organa oziroma organu, ki je pristojen za neposredno izvajanje nadzora nad delovanjem obravnavane osebe ali za njeno imenovanje in razrešitev. Ta mora v roku 30 dni oceniti škodljive posledice za ugled funkcije oziroma položaja ter ugled organa oziroma subjekta, v katerem obravnavana oseba deluje, uvesti nadzorne in disciplinske postopke in sprejeti ustrezne ukrepe skladno z zakonom, kodeksi ravnanja in načrtom integritete in o izvedenih ukrepih obvesti komisijo;
  • v načelnih mnenjih in ugotovitvah komisija lahko obdeluje osebne podatke posameznika, in sicer ime, priimek, funkcijo, položaj in zaposlitev.

[/expand]

Nadaljuj na obrazec za prijavo korupcije …