Arhivi

Ali kot darila funkcionarju štejejo tudi stroški v okviru reprezentance (npr. pogostitev funkcionarja) in zanje veljajo enake omejitve ter sankcije kot za sprejem daril po ZIntPK?

Po oceni komisije ob upoštevanju namena in ciljev ZIntPK za darilo v smislu ZIntPK ni mogoče šteti:
– kosila, večerje, sprejema ali podobnega dogodka, ki je namenjen primarno službenim pogovorom ali dogovorom iz delovnega področja funkcionarja, ali navezovanju stikov, ki so primerni in potrebni za opravljanje funkcionarjevega dela oziroma funkcije;
– kosila, večerje, sprejema ali podobnega dogodka, ki je organiziran kot družabni dogodek, če so takšni dogodki običajni v krogih oziroma sferi, v kateri funkcionar opravlja svojo funkcijo; in
– kosila, večerje, sprejema ali podobnega dogodka, udeležbo na katerem funkcionarju zapovedujejo običaji, pravila obnašanja ali protokolarna pravila države, v kateri se dogodek odvija.
Kosilo, večerja, sprejem s pogostitvijo ipd. kot neopredmetena korist pa po oceni komisije dobi status darila skladno z ZIntPK takrat, ko je tudi dejansko zagotovljena oziroma dana kot darilo funkcionarju, ki je motivirano z že opravljenim ali s pričakovanim opravljenim delom, ki sodi v sklop njegove funkcije (npr. če funkcionarja, ki je v okviru opravljanja svojega dela zagotovil ali pomagal pri navezavi stikov gospodarskega subjekta s poslovnim partnerjem v tujini, predstavnik tega gospodarskega subjekta v zahvalo povabi na kosilo, se to kosilo oziroma podoben dogodek šteje za kosilo v smislu ZIntPK).
Ob upoštevanju navedenega torej ni mogoče na splošno odgovoriti na vprašanje, ali stroški v okviru reprezentance (npr. pogostitev funkcionarja) pomenijo darilo v smislu določb ZIntPK ali ne, ampak je to odvisno od okoliščin konkretnega primera.

(odgovor z dne 28.11.2011 št. 001-1/2011-931)

V kakšnem odnosu sta Pravilnik o omejitvah in dolžnostih funkcionarjev v zvezi s sprejemanjem daril in Uredba o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi s sprejemanjem daril, oziroma kako naj lokalne oblasti postopajo, da bodo zadovoljile zahteve obeh veljavnih pravnih aktov?

Določbe ZIntPK, ki urejajo področje prepovedi in omejitve sprejemanja daril in Pravilnik o omejitvah in dolžnostih funkcionarjev v zvezi s sprejemanjem daril (Ur. l. RS, št. 53/2010, 73/2010, v nadaljevanju Pravilnik), se uporabljajo za funkcionarje, državne organe, samoupravne lokalne skupnosti (občine) ter nosilce javnih pooblastil. 6. točka 4. člena ZIntPK, ki podrobneje določa, kdo so funkcionarji, med le-te šteje tudi funkcionarje v samoupravnih lokalnih skupnostih. Konkretno kateri so ti funkcionarji, pa izhaja iz Zakona o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 94/2007-UPB, 76/2008, 79/2009 IN 51/2010), po katerem so občinski funkcionarji župan, podžupan in občinski svetniki. Za občinske funkcionarje glede sprejemanja daril veljajo določbe ZIntPK in na njegovi podlagi sprejetega Pravilnika o omejitvah in dolžnostih funkcionarjev v zvezi s sprejemanjem daril; občino pa zavezujejo določbe ZIntPK o dolžnosti voditi sezname daril in posredovanju kopij teh seznamov Komisiji za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju komisija) do 31. marca tekočega leta za preteklo leto, Občina torej vodi in komisiji posreduje sezname daril, ki so jih prejeli občinski funkcionarji in občina kot organ.
Za ostale zaposlene v občini, ki imajo po Zakonu o javnih uslužbencih (v nadaljevanju ZJU) položaj javnega uslužbenca, pa glede omejitev in dolžnosti v zvezi s sprejemanjem daril veljajo določbe ZJU in na njegovi podlagi sprejete Uredbe o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi s sprejemanjem daril (Ur. l RS, št. 58/2003). Razlaga oziroma tolmačenje teh predpisov ni v pristojnosti komisije, zato vam svetujemo, da se za morebitna ustrezna pojasnila o pravilih glede sprejemanja daril javnih uslužbencev obrnete na Ministrstvo za javno upravo. Poudarjamo pa, da seznama daril, ki so jih dobili javni uslužbenci, komisiji ni potrebno posredovati.

(odgovor z dne 5.10.2011 št. 001-1/2011-810)

Občina X je svojim občinskim funkcionarjem ob zaključku leta 2012 izročila priložnostno darilo – brisačo. Poleg tega jim je »kot pripomočka za delo« podarila še rokovnik in USB ključek. Vse troje skupaj preseže vrednost 25 EUR. Ali je to darilo – glede na to, da sta rokovnik in USB ključek bila mišljena kot sredstvo za delo in ne kot priložnostno darilo – potrebno vpisati v seznam daril, ki ga občina vodi skladno z 31. členom ZIntPK.

ZIntPK je v svojih določbah glede prejemanja daril, njihovih vrednosti in poročanju jasen – v 3. odstavku 30. člena določa, da so priložnostna darila manjše vrednosti tista darila, ki so funkcionarjem dana ob posebnih priložnostih in ne presegajo vrednosti 75 EUR in katerih skupna vrednost v posameznem letu ne presega 150 EUR, če so prejeta od iste osebe. Zato je po mnenju komisije darilo, ki ga je občina ob zaključku leta podarila funkcionarjem (brisača, rokovnik in USB ključ) – ne glede na to, da sta po vašem razumevanju rokovnik in USB ključek mišljena kot »sredstvi za delo« in ne kot priložnostno darilo – v kontekstu zakona potrebno razumeti kot priložnostno darilo. V kolikor to darilo (posamezen predmet ali enota) presega vrednost 25 EUR, ga je potrebno vpisati na seznam daril, ki ga občina vodi skladno z 31. členom ZIntPK.

Odgovor z dne 22.02.2013 št. 06271-1/2013-10

Nepridobitna organizacija, ustanovljena za določeno področje, ki ga pokriva tudi Inšpektorat X, organizira seminar, na katerega brezplačno vabi inšpektorje navedenega inšpektorata, ki nadzirajo področje, za katerega je seminar predviden. Udeležba je za ostale udeležence plačljiva. Na tem seminarju bi/bo aktivno nastopal tudi eden izmed inšpektorjev Inšpektorata X. Ali obstajajo z vidika določb ZIntPK kakršnikoli zadržki glede aktivnega sodelovanja inšpektorja Inšpektorata X in brezplačne udeležbe ostalih inšpektorjev na tem seminarju?

Določbe ZIntPK, ki urejajo prepoved in omejitve glede sprejemanja daril, se uporabljajo samo za funkcionarje – kdo so funkcionarji, podrobneje določa 6. točka 4. člena ZIntPK – to so poslanci državnega zbora, člani državnega sveta, predsednik republike, predsednik vlade, ministri, državni sekretarji, sodniki ustavnega sodišča, sodniki, državni tožilci, funkcionarji v drugih državnih organih in samoupravnih skupnostih, poslanci iz Republike Slovenije v Evropskem parlamentu in drugi funkcionarji iz Slovenije v evropskih institucijah. Inšpektorji Inšpektorata X nimajo statusa funkcionarja skladno z ZIntPK, zato se določbe tega zakona glede omejitev in prepovedi sprejemanja daril zanje ne uporabljajo. Je pa to področje (omejitve in dolžnosti v zvezi s sprejemanjem daril javnih uslužbencev) podrobneje urejeno v 11. členu Zakona o javnih uslužbencih in v Uredbi o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi z darili. Teh predpisov komisija ni pristojna razlagati in tolmačiti, zato vam svetujemo, da se za ustrezna pojasnila obrnete na pristojno ministrstvo. Neobvezujoče pa menimo, da omogočanje udeležbe na seminarju brez kotizacije ne pomeni nedovoljenega darila javnemu uslužbencu, če je brezplačna udeležba izvedena na transparenten način in ob enaki obravnavi javnih uslužbencev (kadar je ponujeno manjše število brezplačnih udeležb, mora o tem, kateri javni uslužbenci se bodo udeležili izobraževanja, praviloma odločiti predstojnik na podlagi transparentnih kriterijev, in ne npr. organizator izobraževanja) ter če v ozadju ni pričakovanj po ugodnejši obravnavi posameznih kategorij nadzirancev ali podobnih nedovoljenih motivov.
Glede vašega vprašanja o aktivnem sodelovanju inšpektorja Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor na seminarju uvodoma opozarjamo na določbo 15. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN), skladno s katerim inšpektor ne sme opravljati dejavnosti oziroma ne sme opravljati dela za drugega delodajalca na področju, na katerem opravlja naloge inšpekcijskega nadzora, razen če gre za znanstveno ali pedagoško delo. Če gre torej v konkretnem primeru za seminar, ki je pedagoške oziroma izobraževalne narave, je aktivno sodelovanje inšpektorja na tem seminarju po mnenju komisije dopustno.

Kar se tiče ZIntPK, pa pojasnjujemo, da formalnih zadržkov za sodelovanje inšpektorja na seminarju, ni, saj zgolj dejstvo, da bo inšpektor aktivno sodeloval na seminarju, še ne pomeni nasprotja interesov, kot ga opredeljuje ta zakon. ZIntPK nasprotje interesov v 12. točki 4. člena opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Bistvena elementa nasprotja interesov sta dva (izpolnjena morata biti kumulativno):

– zasebni interes uradne osebe in
– obstoj okoliščin, ki kažejo na to, da zasebni interes vpliva na nepristransko opravljanje javnih nalog uradne osebe ali obstoj okoliščin, ki ustvarjajo videz, da vplivajo na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog uradne osebe.

Na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga komisija (torej zgolj podatka, da bi/bo inšpektor aktivno sodeloval/predaval na seminarju), menimo, da ni izkazano niti prvo, niti drugo, zato v tej fazi po mnenju komisije ni mogoče govoriti o obstoju nasprotja interesov (glede na to, da nimamo nobenih konkretnejših podatkov o seminarju, se ne moremo opredeljevati do tega, ali v tem primeru obstajajo povečana tveganja za nasprotje interesov pri tem inšpektorju pri njegovem bodočem delu). Poudarjamo pa, da mora – ne glede na mnenje komisije – v skladu s 100. členom ZJU oziorma 2. odstavkom 38. člena ZIntPK o morebitnem obstoju nasprotja interesov odločiti predstojnik uradne osebe, ki se je znašla v tovrstni situaciji.

Odgovor z dne 12.03.2013 št. 06271-1/2013-12

Združenje X vsako leto organizira konferenco, katere se tradicionalno udeležujejo tudi zaposleni Agencije Y. Združenje X je Agenciji Y ponudilo oprostitev plačila kotizacije za njihove zaposlene (kotizacija za posameznega udeleženca znaša 350 EUR), Agencija pa bi po svojih notranjih kriterijih določila, kdo od njihovih zaposlenih bi se udeležil te konference. Ali se navedena oprostitev plačila kotizacij glede na določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije šteje kot darilo in ali so kakšne omejitve za sprejem takšne oprostitve plačila?

Določbe ZIntPK, ki urejajo prepoved in omejitve glede sprejemanja daril, se uporabljajo samo za funkcionarje – kdo so funkcionarji, podrobneje določa 6. točka 4. člena ZIntPK – to so poslanci državnega zbora, člani državnega sveta, predsednik republike, predsednik vlade, ministri, državni sekretarji, sodniki ustavnega sodišča, sodniki, državni tožilci, funkcionarji v drugih državnih organih in samoupravnih skupnostih, poslanci iz Republike Slovenije v Evropskem parlamentu in drugi funkcionarji iz Slovenije v evropskih institucijah. Zaposleni Agencije Y nimajo statusa funkcionarja skladno z ZIntPK, zato se določbe tega zakona glede omejitev in prepovedi sprejemanja daril zanje ne uporabljajo. Je pa to področje (omejitve in dolžnosti v zvezi s sprejemanjem daril javnih uslužbencev) podrobneje urejeno v 11. členu Zakona o javnih uslužbencih (dalje: ZJU) in v Uredbi o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi z darili. Teh predpisov komisija ni pristojna razlagati in tolmačiti, zato se je za ustrezna pojasnila potrebno obrneti na pristojno ministrstvo.
Neobvezujoče pa menimo, da omogočanje udeležbe na seminarju brez kotizacije (oziroma plačane kotizacije) ne pomeni nedovoljenega darila javnemu uslužbencu, če je brezplačna udeležba izvedena na transparenten način in ob enaki obravnavi javnih uslužbencev (kadar je ponujeno manjše število brezplačnih udeležb, mora o tem, kateri javni uslužbenci se bodo udeležili izobraževanja, praviloma odločiti predstojnik na podlagi transparentnih kriterijev, in ne npr. organizator izobraževanja) ter če v ozadju ni pričakovanj po ugodnejši obravnavi posameznih kategorij nadzirancev ali podobnih nedovoljenih motivov.

Kar se tiče ZIntPK, pa pojasnjujemo, da formalnih zadržkov za brezplačno sodelovanje zaposlenih agencije na seminarju, ni, saj zgolj dejstvo, da bodo zaposleni agencije slušatelji na seminarju, še ne pomeni nasprotja interesov, kot ga opredeljuje ta zakon. ZIntPK nasprotje interesov v 12. točki 4. člena opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Bistvena elementa nasprotja interesov sta dva (izpolnjena morata biti kumulativno):

– zasebni interes uradne osebe in
– obstoj okoliščin, ki kažejo na to, da zasebni interes vpliva na nepristransko opravljanje javnih nalog uradne osebe ali obstoj okoliščin, ki ustvarjajo videz, da vplivajo na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog uradne osebe.

Na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga komisija, menimo, da ni moč govoriti ne o sprejemanju nedovoljenih darilih niti o nasprotju interesov, poudarjamo pa, da mora – ne glede na mnenje komisije – v skladu s 100. členom ZJU oziroma 2. odstavkom 38. člena ZIntPK o morebitnem obstoju nasprotja interesov odločiti predstojnik uradne osebe, ki (bi) se je znašla v tovrstni situaciji.

Odgovor z dne 15.05.2013 št. 06271-1/2013-21

Generalni direktor ministrstva X bo kot ekspert sodeloval na mednarodni konferenci v tujini. Stroške prevoza bo krila ena izmed partnerskih organizacij (zasebni sektor), ki sodeluje na konferenci, stroške nastanitve pa organizator (vlada). Med predstavniki in soorganizatorji na konferenci bo tudi eden izmed upravičencev, ki je prejel sredstva iz strukturnih skladov, ki jih je podelilo ministrstvo v okviru direktorata, ki ga vodi generalni direktor. Ta upravičenec je organizatorjem konference predlagal, da povabijo direktorja kot mednarodnega eksperta, ki bi lahko pripomogel h kakovosti konference. Slednji pri tem ne bo dobil nobenega plačila, kriti bodo le prej omenjeni stroški potovanja in nastanitve. Generalni direktor bo na konferenci nastopil kot ekspert z določenega področja in ne kot predstavnik ministrstva, na konferenci pa bo nastopil v svojem prostem času in ne v okviru dejavnosti in delovnih nalog, ki jih izvaja na ministrstvu. Ali je navedeno ravnanje sporno z vidika določb ZIntPK?

Določbe ZIntPK, ki urejajo prepoved in omejitve glede sprejemanja daril, se uporabljajo samo za funkcionarje – kdo so funkcionarji, podrobneje določa 6. točka 4. člena ZIntPK. Generalni direktor direktorata nima statusa funkcionarja skladno z ZIntPK, zato se določbe tega zakona glede omejitev in prepovedi sprejemanja daril zanje ne uporabljajo. Je pa to področje (omejitve in dolžnosti v zvezi s sprejemanjem daril javnih uslužbencev) podrobneje urejeno v 11. členu Zakona o javnih uslužbencih (dalje ZJU) in v Uredbi o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi z darili. Teh predpisov komisija ni pristojna razlagati in tolmačiti, zato vam svetujemo, da se za ustrezna pojasnila obrnete na pristojno ministrstvo. Neobvezujoče pa menimo, da plačilo prevoza na konferenco ne pomeni nedovoljenega darila javnemu uslužbencu oziroma uradniku, če je slednje izvedeno na transparenten način in ob enaki obravnavi drugih udeležencev ter če v ozadju ni kakršnih koli nedovoljenih pričakovanj ali podobnih motivov.
Glede aktivnega sodelovanja generalnega direktorja na takšni konferenci, katere eden izmed soorganizatorjev je tudi upravičenec, ki je prejel sredstva iz strukturnih skladov pri ministrstvu oziroma direktoratu, ki ga vodi omenjeni generalni direktor, pa menimo, da glede na predstavljene informacije ni izkazanih sumov za korupcijska tveganja. Kar se tiče določb ZIntPK menimo, da ni formalnih zadržkov za sodelovanje generalnega direktorja na konferenci, saj zgolj dejstvo, da bo slednji aktivno sodeloval na konferenci (brez dodatnega plačila itd.) še ne pomeni neposredne ali posredne povezanosti med soorganiziranjem konference in pridobivanjem sredstev s strani ministrstva. Samo sodelovanje na konferenci tudi ne pomeni nasprotja interesov, kot ga opredeljuje ZIntPK oziroma ZJU (generalni direktor direktorata ni uradna oseba po ZIntPK, zaradi česar (subsidiarna uporaba ZIntPK – 3. člen ZIntPK) se v tem primeru uporabljajo določbe ZJU). Ni pa povsem izključeno, da bi okoliščine nasprotja interesov nastopile pri bodočem delu generalnega direktorja, če bo ta sodeloval v postopkih, v katerih bo udeležena organizacija, ki mu je krila stroške. V takem primeru mora generalni direktor o teh okoliščinah v skladu s 100. členom ZJU obvestiti svojega predstojnika (ministra), slednji pa bo moral odločiti o morebitnem obstoju nasprotja interesov in o tem seznaniti uradnika na položaju.

Odgovor z dne 17.04.2013 št. 06262-1/2013-94